Klub Starodobnik Slovenske gorice je v soboto 6. maja za svoje člane organiziral strokovno ekskurzijo s tematiko – ogled muzejev. Polni avtobus članov kluba je v jutranjih urah odpeljal iz Benedikta skozi Lenart do Trojan, kjer so se osvežili s prvo kavico in krofom. Pot so nadaljevali skozi Ljubljano do Tehničnega muzeja Bistra pri Vrhniki. Muzej je osrednja Slovenska ustanova, ki skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine.  

Razpoložljivega je bilo premalo časa, da bi si lahko podrobno ogledali v celoti razstavljene zbirke na 6.000 kvadratnih metrih. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri so na ogled številne  razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike, tiskarstva in obdelave kovin. Razstavljeni so redki primerki prestižnih limuzin velike tehnične in zgodovinske vrednosti, prvi ljubljanski tramvaj iz leta 1901, bogata zbirka koles, tiskarski in šivalni stroji, obrat furnirnice in žage na vodni pogon, lokomobila, kovačija, največji kožuh medveda, ki ga je v snežniških gozdovih leta 1972 uplenil nemški lovec, razstava o zgodovini avtomobilizma na Slovenskem in še marsikaj. Sami pravijo, da so pravi naslov za vse, ki v dediščini vidijo znanje za prihodnost.

Po ogledu je bil že čas za malico. Na parkirnem prostoru pred muzejem so pridišale dobrote iz avtobusnega prtljažnika, ter domača kapljica, kar jim je dalo moč za nadaljevanje vožnje proti Ljubljani do Železniškega muzeja. Po drugi svetovni vojni so se dogovorili, da bo za celotno jugoslovansko ozemlje tovrstna dejavnost v Beogradu. Tam je bil nato leta 1950 tudi odprt Železniški muzej Beograd. Slovenski železničarji pa so se odločili za svoj muzej, ki je bil ustanovljen leta 1981. Danes si je moč ogledati v dveh paviljonih zgodovinski razvoj lokomotiv. Najstarejša je parna lokomotiva iz leta1861. Muzejska zbirka obsega preko šestdeset lokomotiv in petdeset vagonov, ter drugih vozil. Predstavljen je prometni urad nekoč in danes, razvoj omrežja, gradnja in vzdrževanje prog, zveze od telegrafa, telefona in teleprinterjev. Prikazan je razvoj signalnovarnostnih naprav, uniform, ki so včasih označevale tudi rang zaposlenega. Seveda pa ni šlo, da se ne bi popeljali s parnim  vlakcem okoli poslopij muzeja, ter tako izkoristili vozno karto, ki jo je prijazna sprevodnica preluknjala, kot v starih dobrih časih.

Pot jih je nato vodila do Brda pri Lukovica, do Čebelarskega centra Slovenije, kjer so se lahko seznanili z zgodovino čebelarstva na Slovenskem, kupili med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti. Tukaj se lahko vživite v preteklost z multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva. V Čebelarskem centru Slovenije se še nahaja  čebelarska knjižnica, uredništvo strokovne revije Slovenski čebelar, sedež čebelarske svetovalne službe, opazovalno - napovedovalna služba medenja ter laboratorij za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov. V objektu je tudi dejavnost kongresnega in čebelarskega turizma saj nas že v  preddverju centra  pričaka velika maketa kranjske čebele in bogata kulinarika.

Preostala jim je še samo večerja na Trojanah, ter prijetna vožnja domov z novimi spoznanji in dogovorom, za prihodnje srečanje članov Kluba Starodobnik Slovenske gorice, na katero  jih je predsednik Franc Lasbaher že prijazno povabil.

Franc Krivec