Marko Breznik, trenutni predsednik Društva podeželske mladine Slovenskih goric, je potrdil žalostno novico: po 30 letih bodo zaprli društvo. Namesto pričakovanega praznovanja ob jubileju se društvo sooča s težko odločitvijo, da se izpiše iz registra.

Marko Breznik je izrazil obžalovanje, da kot predsednik izpelje ta težaven korak. Ko je prevzel vodenje društva, to ni bilo v najboljšem stanju, a so uspeli vnesti novo življenje. V zadnjih letih se je spremenil način razmišljanja mladih, vse to pa je pospešila še pandemija koronavirusa, ki je onemogočila društveno dogajanje, posledično tudi upad zanimanja za društvene dejavnosti.

"Opazujemo, kako društveno življenje počasi ugaša. Mladi ne vidijo več izzivov za sodelovanje, prostovoljno delo pa izginja. Mladina nad 20 let ne vidi potenciala v delovanju v društvu ter ni pripravljena vlagati časa in energije. Kljub našim prizadevanjem, da bi našli naslednike, mlade, ki bi prevzeli vodenje, zanimanja ni bilo. Poleg obdobja korone menimo, da so družbena omrežja pripomogla k slabšanju razmer kar se tiče druženja ljudi. Društvo podeželske mladine je namenjeno mladim od 20 let naprej, in mi, ki smo že presegli to starost, smo želeli predati naše društvo naprej. Sedaj smo se težko odločili za zaprtje društva, saj delovanje društva prinaša tudi finančne obveznosti, ki jih kljub mirovanju moramo poravnati. Če pa se bo pokazalo zanimanje za ponovno odprtje, bomo z veseljem pomagali mladim pri ponovni vzpostavitvi društva," je povedal Breznik.

Mojca Čep, bivša predsednica društva, je na družbenem omrežju delila svoje spomine in občutke. Poudarila je pomembno vlogo društva pri združevanju mladih s podeželja Slovenskih goric ter izpostavila številne dogodke, ki so bogatili njihovo življenje. Kljub žalosti ob zaprtju je izrazila hvaležnost za vse izkušnje in trenutke, ki so jih delili skupaj.

Zaključek društva pomeni konec pomembnega stičišča za mlade na podeželju, ki so v njem našli priložnost za druženje, učenje in soustvarjanje nepozabnih spominov. Čeprav je zgodba društva za zdaj zaključena, ostaja odprta možnost za ponovno oživitev ob morebitnem prihodu nove generacije mladih z iskanjem novega navdiha za podeželsko druženje.

Kdo bo kmetoval v prihodnosti?

Za ohranitev kmetijske dejavnosti so ključni mladi prevzemniki, ki predstavljajo svež veter in zagnano delovno silo. Statistika kaže, da kmetije, vodene s strani mladih kmetov, starih od 25 do 30 let, beležijo najvišje prihodke. Nasprotno pa se ekonomska velikost kmetij, ki jih vodijo gospodarji nad 44 let, strmo zmanjšuje. Kljub temu se delež mladih kmetov v Sloveniji zmanjšuje. Leta 2020 je bilo lastnikov kmetij, starejših od 55 let, kar 57 odstotkov, medtem ko je bilo mlajših od 44 let le 16,8 odstotka. Glede na starost gospodarjev kmetij se Slovenija uvršča v spodnjo polovico držav Evropske unije.

Letos slaba udeležba na razpisu za mlade kmete, drugo leto napovedujejo boljše pogoje

Prvi javni razpis za mlade kmete se je zaključil s slabo udeležbo - le 84 mladih kmetov se je prijavilo, zaprosili pa so za 2,85 milijona evrov od razpisanih 12,16 milijona evrov. To pomeni, da bo kar 9,31 milijona evrov neporabljenih. Kljub temu naj bi drugi razpis, ki bo objavljen v prvi polovici leta 2024, s 14,6 milijona evrov dodatnih sredstev, pritegnil več zanimanja. Pogoji za podporo na drugem razpisu bodo ugodnejši, saj bodo mladi kmetje upravičeni do nepovratnih sredstev od 18 tisoč do 56 tisoč evrov. Ministrstvo za kmetijstvo pričakuje več vlog na drugem razpisu za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ne le zaradi višjega zneska sredstev, ampak tudi zaradi izboljšanih pogojev podpore.

Slovenija se tako sooča z izzivi ohranjanja kmetijske dejavnosti in spodbujanja mladih k sodelovanju, saj je njihov prispevek ključen za trajnost in uspešnost kmetijskega sektorja v državi.