V okviru pestrega sobotnega dogajanja na mednarodnem sejmu lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi je potekalo tudi 17. državno prvenstvo v jelenjem rukanju. Tekmovanje je organizirala komisija za lovsko kulturo pri Lovski zvezi Slovenije. Nadzornik tekmovanja je bil Gabriel Košir, glavni sodnik Ernest Kerčmar in vodja tekmovanja mag. Jani Šalamon, sicer tudi predsednik komisije za lovsko kulturo pri LZS. Državni prvak za leto 2024 je postal Nejc Kos iz LD Borovnica, na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Miklič iz LD Plešivica – Žužemberk in na tretje Marko Mavri iz LD Podbrdo.

Sejemski pokal za streljanje na glinaste golobe Francu Horvatu

Lovska družina Gornja Radgona jev okviru sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (10 golobov) – lovski stav za Pokal sejma LOV. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Hercegovščaku. Sodelovali so lahko lovci, ki so izpolnili vse potrebne pogoje. Milan Kolarič, starešina Lovske družine Gornja Radgona je razglasil najboljših deset moških tekmovalcev. Od 10. mesta navzgor so se uvrstili: 10. Blaž Nuhanovič, 9. Simon Kočar, 8. Albin Bratuša, 7. Bojan Lešnik, 6. Alojz Martinčič, 5. Stanko Rojko, 4. Marjan Kovač. Pokal in nagrado za tretje mesto si je pristreljal Alen Mihelič, za drugo Andrej Rupreht in za prvo mesto Franc Horvat.

Prekomerni posegi v vodotoke so dolgoročno lahko bolj škodljivi od samih poplav

Na 13. sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni je Ribiška zveza Slovenije organizirala strokovni posvet Življenje v vodi po katastrofalnih poplavah leta 2023. Lanskoletne poplave, največje v zgodovini Slovenije kot samostojne države, so zadale hud udarec premoženju prebivalcev ob številnih rekah, prav tako pa so poplavne vode bodisi uničile, bodisi odplaknile velik del ribjih populacij. Po samih katastrofalnih poplavah so prizadeti vodotoki utrpeli še en udarec, ki še vedno traja. Po nujnih sanacijah so nastopile dolgoročne, ki pa v številnih primerih ne sovpadajo z dobrobitjo prizadetih vodotokov in življa v njih. Takoj, ko se je začela izvajati sanacija prizadetih vodotokov, so lokalni ribiči začeli opažati, da je glavni namen sanacij regulacija vodotokov tako, da se voda čim prej odteče stran, brez veliko razmišljanja o vplivu takega početja na vodne in obvodne živali. Takrat je RZS državo takoj pozvala, da naj prisluhne in upošteva mnenja ribičev o sonaravnih gradbenih posegih v vode. V času od 4. avgusta 2023 do danes so se na prizadetih območjih odvili tako primeri dobre prakse sodelovanja med ribiči in izvajalci sanacij kot primeri, kjer bi to sodelovanje lahko bistveno izboljšali.

Zbrane predstavnike ribiških družin, okoljevarstvenih nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti je najprej pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je poudaril, da je govora o problematiki voda prav na vsakem sejmu v Gornji Radgoni. “Še posebej veliko govora je v zadnjem obdobju o nestrokovnih posegih in o klimatskih spremembah,” je dejal.

Reka Pesnica v marcu 2024. Foto: Robert Šiško

“Skoraj nihče, razen nas ribičev, se po poplavah ni spraševal kaj bo z ribami, še posebej pa z vodotoki. Ribiči smo že takrat slutili, da se ne bo zgodilo nič dobrega. Ne skrbi nas samo, da je poplava v zgornjem porečju reke Savinje, reke Meže, Kamniške Bistrice in drugih, pobila med 80 in 90 odstotkov rib in do neprepoznavnosti spremenila rečne struge, ampak nas še bolj skrbi, da bodo popoplavne sanacije na nekaterih območjih naredile več škode, kot jih je sama poplava,” je v uvodu povedal predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, in tako nakazal, česa se ribiči, ki so prvi varuhi slovenskih voda, najbolj bojijo.

Organizatorji so z letošnjo prireditvijo več kot zadovoljni, saj je na Pomurski sejem privabila lepo število lovcev, ribičev, naravovarstvenikov, ljubiteljev starodobnih vozil in drugih zaljubljencev v naravo.