Na območju občine Cerkvenjak že nekaj mesecev na različnih lokacijah potekajo zemeljska dela, saj polagajo pod zemljo kable srednje- in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Prav tako polagajo pod zemljo tudi telekomunikacijsko kanalizacijo za optično omrežje. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo se obrnili na referenta I v cerkvenjaški občinski upravi, Marka Kocbeka, ki spremlja dela na terenu.

Po njegovih besedah poteka trenutno sanacija srednjenapetostnega elektroenergetskega omrežja v Župetincih in Andrencih, ki je v zaključni fazi. Doslej so gospodinjstva električno energijo dobivala prek električnih vodov, ki so bili na električnih drogovih. Odslej pa jo bodo prejemala po električnih kablih, ki so jih že in jih še bodo položili pod zemljo od transformatorskih postaj do vseh gospodinjstev. Investitor je Elektro Maribor – PE Gornja Radgona. V prejšnjih letih so elektroenergetsko srednjenapetostno omrežje položili pod zemljo v delu Cogetincev, kjer je novo naselje, v poslovno-obrtni coni, v Brengovi mimo novega nastanitvenega centra do Vanetine in v delu Čagone. V naslednjem obdobju pa bodo gradnjo omenjenega omrežja nadaljevali v drugih naseljih, saj bo tako dobava električne energije manj odvisna od vremenskih okoliščin in zato tudi bolj zanesljiva, pa še vzdrževanje bo lažje in cenejše.

V Sloveniji so načrtovalci distribucijskih omrežij in sistemski operater distribucijskega električnega omrežja že pred mnogimi leti sprejeli odločitev o postopnem »kabliranju« srednje- in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Ta usmeritev je posledica tehnološkega razvoja in cenovne dostopnosti sodobnih tehnologij ter prizadevanj za zmanjšanje stroškov vzdrževanja omrežja in za zmanjšanje izpadov v dobavi električne energije.

Že star pregovor namreč pravi, da je najdražja tista električna energija, ki »je ni«.

Sicer pa spada Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami po neprekinjenosti napajanja srednje- in nizkonapetostnega omrežja skupaj z Italijo, Francijo in Avstrijo v evropski srednji zgornji razred.

Ob polaganju električnih kablov pod zemljo postavljajo tudi razdelilne omarice. Postavijo lahko tudi priključne omarice ločeno od objekta, pri čemer pa mora del stroškov prevzeti nase njegov lastnik.

Pri »kabliranju« srednjenapetostnega električnega omrežja bosta v naslednjem obdobju na vrsti Komarnica in drugi del Brengove, postopno pa bodo sledila vsa naselja v občini.

V sočasni gradnji z Elektro Maribor tudi Telekom Slovenije na območju občine Cerkvenjak gradi svoje optično omrežje. Pod zemljo polagajo telekomunikacijske kanalizacijske cevi, skozi katere nato »pihnejo« (napeljejo) optične kable oziroma vlakna do vsakega gospodinjstva. To pa še ne pomeni, da se stanovanjskim in poslovnim objektom približajo po povsem isti poti, saj so že doslej bili in so številni objekti priključeni na elektriko s podzemnimi kabli od najbližjega električnega droga, medtem ko Telekom išče še krajše poti do objektov in se prilagaja željam lastnikov objektov. Kot pravi Kocbek, je Telekom gradil in gradi svoje optično omrežje tudi v sočasni gradnji z občino – ob modernizaciji cestnih odsekov je Telekom s svojimi sredstvi položil ob cesto še telekomunikacijske kanalizacijske cevi. Po navedbah Kocbeka je Telekom letos zgradil »optično« omrežje že v Smolincih in Župetincih ter v večjem delu Stanetincev in Andrencev ter v delu Grabonoškega Vrha, graditi pa so začeli tudi v Čagoni. V središču Cerkvenjaka in delu Cenkove in Brengove pa so »optiko« tako že imeli. Za izgradnjo optičnega omrežja do objekta lastniki ne plačajo nič, saj je strošek vključen v ceno dvoletnega »paketa« za priključek na internet, ki ga lahko vsakdo kupi pri kateremkoli operaterju. Telekom namerava »optično« omrežje širiti v celotni Čagoni, Grabonoškem Vrhu, Ivanjskem Vrhu, Komarnici in morda še kje.

Za uporabnike mobilne telefonije v osrednjih Slovenskih goricah je zanimivo tudi to, da je Telekom na poslopju Občine Cerkvenjak zastareli oddajnik signala za mobitel zamenjal s sodobnim. Zato se je kakovost signala izboljšala, kar je še zlasti razveselilo prebivalce v dolinah med griči v osrednjih Slovenskih goricah.