Leta 1840 je na Globovnici na območju Jurovskega Dola mlelo žito pet mlinov.

Globovnica je desni pritok Velke pri Radehovi v severnem delu Slovenskih goric. Izvira v dnu gozdnate grape pod vasjo Šomat v občini Šentilj in teče večinoma proti jugovzhodu, sprva po razmeroma ozki dolini z mokrotnim ravnim dnom, pri Jurovskem Dolu pa se dolina precej razširi in pri Lenartu preide v široko Pesniško dolino. Nekoč se je stekala naravnost v Pesnico, v okviru obsežnih melioracij v 60. letih dvajsetega stoletja pa so jo speljali v akumulacijsko jezero Radehova in iz njega pod vasjo Radehova po umetnem kanalu v Velko.

V pisnih virih je Globovnica prvič omenjena leta 1298 kot Glogowiz, leta 1624 pa kot pächl Glogobniz. Na starem avstrijskem zemljevidu iz začetka 19. stoletja se potok imenuje Glogonicz Bach, v spodnjem toku pa je zapisano ime Leonharder B. Tik ob vodi so bili samo manjši kmečki mlini. V urbarju gospoščine Maribor – spodnji grad iz leta 1542 je zabeležen en mlin na Globovnici, po popisu iz leta 1840 pa je na območju Sv. Jurija v Slovenskih goricah delovalo pet mlinov na vodo s po dvema kamnoma, na območju Lenarta pa trije mlini s po tremi kamni.

Nekdanja Roškarjeva žaga in mlin žalostno propadata. Foto: Marjan Toš

Nekdanji mlini so nasploh ena od posebnosti Pesniške doline. Najbolj znani so bili Matjašičev, Kuharjev, Šalamunov, Perkov, Goletov in Dimnikov mlin. Pred pričetkom regulacije Pesnice leta 1966 so delovali le še trije mlini, in sicer Matjašičev mlin v Gočovi, Šalamunov mlin v Lormanju in Perkov mlin pri Hrastovcu. Ti mlini so za zapornicami zadrževali precejšnje količine vode. Poleg mlinov so ljudje vodno silo uporabljali za žage. Ena od njih je bila tudi ob Roškarjevem mlinu na Globovnici v Malni. Ob Velki je bila v preteklosti tudi Koroščeva oljarna, ki je že dolgo ni več. Namesto nje je zdaj tam moderna oljarna Petovar z vsemi drugimi obrati.