Lokalni ostanki dediščine morajo postati del celovite turistične ponudbe

Velika večina kulturno-zgodovinskih zanimivosti in ostankov dediščine v občini Sv. Trojica je skoncentrirana v občinskem središču in jo predstavljata samostanski kompleks in božjepotna romarska cerkev sv. Trojice. V starem trškem jedru je ohranjena tudi značilna arhitektura iz 19. stoletja, kar mu daje pridih preteklosti. Pod krajem je akumulacijsko jezero z zdravilnimi točkami, v bližini je naravovarstveno območje Dobrava z lovskim domom. Veliko je tudi kapelic in razpel po vaseh in seveda več spominskih plošč na zaslužne trojiške rojake. To daje dediščini pomembno težo v turistični ponudbi kraja, ki pa bi lahko bila še bogatejša, če bi vanjo vključevali tudi druge ostanke preteklosti.

Pohvalno je urejanje sledov Rupnikove linije pri Gočovi, ki se nanaša na južni del trojiške občine, v Oseku je izredno dragocena arheološka dediščina, katera zaznamuje vzhodni del občine. Ta dediščina Oseka in celotne občine Sv. Trojica je slabo poznana in še slabše promovirana in prezentirana. Prava škoda je, da tega segmenta preteklosti doslej niso vključili v turistično ponudbo. Ob tem je zanimivo, da te dediščine ni niti v zavesti lokalnega prebivalstva. Praksa iz mnogih okolij potrjuje oceno, da bi lahko na arheološki dediščini Oseka uspešno gradili prepoznavnost kraja in njegovo identiteto v navezavi na identiteto celotne trojiške občine.

Arheološki park v Oseku bi lahko bil celo odskočna deska za nekatere odmevne projekte na regionalni ali mednarodni ravni.

Območje gomilnega grobišča v Oseku je izjemno dobro ohranjen primer rimskodobne nekropole. Njegovo primernost za prezentacijo pa potencirajo med drugim enostavna dostopnost,bližina ceste in obstoječe kolesarske trase,bližina rimskodobne obrtniške delavnice, bližina opuščenega kamnoloma, možnost povezave s podobnimi najdišči in zanimivimi lokacijami v dolini Drvanje in v Bližnji Brengovi v sosednji občini Cerkvenjak in možnost vključitve v medobčinsko tematsko pot. Za tiste, ki ne poznajo tega kraja naj zapišemo še to, da je poleg rimskega obdobja na območju današnjega Oseka dolga stoletja deloval »Oseški kamnolom«. Ta naj bi služil kot vir gradbenega materiala za večino okoliških hiš in cerkva, tudi za domačo cerkev Sv. Trojice. Viri poročajo, da naj bi na tem mestu kamen (apnenec) kopali že v 14. stoletju. Poleg kamnoloma pa ohranjen še nekdanji peskokop nad Poličevino, ob katerem so domačini postavili spominsko znamenje zasutim tragično umrlim domačinom, kateri so delali v peskokopu. Gre skratka za bogato lokalno obarvano dediščino, ki bi morala najti svoje mesto v turistični ponudbi Sv. Trojice.

Pod Poličevo njivo se skrivajo ostanki arheološke dediščine. Foto: Marjan Toš.