Sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) v Lenartu ni bil zgolj še ena točka dnevnega reda občinskega sveta. Bil je trenutek, na katerega je občinska uprava skupaj s strokovnjaki čakala skoraj dve desetletji, od prvih priprav leta 2007, prek zakonodajnih sprememb, do končnega dokumenta, ki določa, kako se bo občina razvijala v prihodnjih letih. Gre za temeljni razvojni dokument, brez katerega občina v praksi ne more načrtovati novih gradenj, širiti naselij, razvijati gospodarstva ali umeščati infrastrukturnih projektov.

Zato se ob glasovanju proti takšnemu dokumentu postavlja preprosto vprašanje: kaj pravzaprav pomeni glas proti OPN? Takšno vprašanje so nam zastavili tudi številni bralci, ki jih zanima kdo je glasoval proti in kakšni so njegovi argumenti, saj občinski prostorski načrt ni politična deklaracija. Je strokovni dokument, ki ga pripravljajo urbanisti, prostorski načrtovalci in številni soglasodajalci. V primeru Lenarta jih je bilo kar 27. Dokument so pred sprejemom obravnavali tudi pristojni odbori občinskega sveta, ki so ga soglasno podprli.

Ko svetnik ali svetnica glasuje proti takemu dokumentu, ne glasuje le proti predlogu občinske uprave. Glasuje proti celotnemu procesu, ki je trajal več kot deset let. Glasuje proti načrtovanemu razvoju prostora – proti novim stanovanjskim območjem, razvoju gospodarstva, širitvi kmetij, turističnim površinam in infrastrukturnim projektom, kot je severna obvoznica, vrtec v Selcih ...

Zato je legitimno vprašanje, kako je lahko občinska svetnica Jožica Krajner glasovala proti dokumentu, ki predstavlja osnovo za razvoj občine. Brez OPN namreč ni mogoče umeščati novih projektov, pridobivati gradbenih dovoljenj ali načrtovati širitev naselij. Preprosto povedano, brez prostorskega načrta razvoj obstane.

Svetnici Jožici Krajner smo tudi poslali novinarska vprašanja v katerih jo sprašujemo zakaj je glasovala proti sprejemu OPN-a. Odgovorov z njene strani še nismo prejeli. Po neuradnih, a zanesljivih, informacijah naj bi bila ob glasovanju izpostavljena določenim pritiskom. Če to drži, se odpira še bolj resno vprašanje, saj lokalni odločevalci morajo imeti namreč hrbtenico in odločati v javnem interesu.

Toda kdo naj bi vršil te pritiske? Kapital, občinski ex politik, ali politični samovšečneži iz bližnje okolice, ki problemov ne vidijo doma? To so vprašanja, ki v lokalni skupnosti upravičeno odpirajo dvome, saj demokracija ne pomeni le pravice do glasovanja. Pomeni tudi pogum za pojasnilo svojih odločitev. In prav to pojasnilo javnost v tem primeru občinske svetnice Jožice Krajner še vedno čaka. Če ga prejmemo, ga objavimo naknadno.