Kolesarska povezava skozi Čagono je v 95 odstotkih že urejena. Hitrost po naselju, kjer je že doslej prepovedano »divjati«, bo omejena na 40 kilometrov na uro, kar bo povečalo prometno varnost.

V okviru urejanja kolesarskih povezav na območju Slovenskih goric v občini Cerkvenjak urejajo kolesarsko povezavo med Cerkvenjakom in Vitomarci prek Čagone. Po besedah direktorja cerkvenjaške občinske uprave mag. Vita Kranerja so dela na tej trasi, ki jo imenujejo »trasa sedem« (T7), končana že v 95 odstotkih.

Pri gradnji kolesarskih poti in urejanju kolesarskih povezav ne gre za občinske projekte, temveč za enoten projekt, ki je mnogo širši in zadeva več občin. Zato kolesarskih povezav ni mogoče speljati tam in tako, kot si kdo želi, temveč je treba imeti pred očmi vse povezave in njihovo privlačnost tako za lokalno prebivalstvo kot za domače in tuje turiste.

Projektanti in drugi strokovnjaki, ki so v sodelovanju z Razvojno agencijo Slovenske gorice in občinami pripravili projektno dokumentacijo, so kolesarsko povezavo med Cerkvenjakom in Vitomarci (gre za 2,5 kilometra) načrtovali prek Čagone, kar je tudi edino razumljivo, saj se ne bi noben turist na kolesu peljal po senčni dolini, če se ima možnost peljati po sončnem slemenu.

Tako teče »sedma« trasa po slikovitem in gosto naseljenem »vrhu« Čagone, od koder se bo kolesarjem odpiral čudovit razgled na Pohorje in Kozjak ter daleč na avstrijsko Štajersko proti Gradcu. Kolesarska povezava po slemenu bo prebivalcem Čagone ponudila priložnost za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in domačijah, saj turisti na kolesih radi posegajo po doma izdelanih pridelkih in izdelkih.

Ker ob cesti skozi Čagono samostojne kolesarske poti ni mogoče zgraditi, saj so na številnih odsekih hiše z obeh strani zgrajene preblizu ceste, bodo »sedmo« traso uredili na obstoječem cestišču po sistemu »sharrow«, ki izhaja iz angleške besedice »to share« – deliti. To pomeni, da bo vertikalna in ležeča (talna) signalizacija na cesti skozi Čagono nameščena tako, da bodo cesto enakopravno souporabljali vozniki motornih vozil, kolesarji, pešci in drugi udeleženci v prometu. Hitrost na tej cesti, ki je že danes na nekaterih odsekih zaradi nepreglednosti na željo stanovalcev omejena na 30 kilometrov na uro, bo na drugih odsekih v prihodnje omejena na 40 kilometrov na uro, kar bo povečalo varnost v cestnem prometu, še zlasti varnost otrok in starejših pešcev. Ceste po slemenih v Slovenskih goricah, ki praviloma niso širše od 3,5 metra, so že tako v prvi vrsti namenjene za »počasen« lokalni promet oziroma za dovoz stanovalcev do svojih domačij in ne za tranzitni promet. Zanj je na voljo dovolj državnih cest – tudi na relaciji Cerkvenjak–Vitomarci.

»Po pravilih je tako, da samostojne kolesarske poti v okviru projekta ne bodo zgradili tam, kjer je na 50 odstotkih trase zaradi slemenske poselitve ali geografskih značilnosti terena ni mogoče zgraditi,« pravi mag. Kraner. »To je glavni razlog, da samostojna kolesarska pot med Cerkvenjakom in Vitomarci ni bila načrtovana in zgrajena. Kolesarska povezava po obstoječi cesti pa bo povečala varnost prometa skozi Čagono.«

V naslednjem obdobju bodo v okviru omenjenega projekta na območju občine Cerkvenjak urejene tudi kolesarske povezave Cerkvenjak–Osek (5 kilometrov), Cerkvenjak–Sveti Jurij ob Ščavnici (5,9 kilometra), ter Lenart–Radehova–Spodnja Senarska–Brengova–Cerkvenjak (11,2 kilometra). Na območju občine Cerkvenjak bo okoli 7 kilometrov kolesarskih povezav. Tam, kjer je to mogoče, je načrtovana izgradnja samostojne kolesarske poti. To bodo zgradili ob avtocesti skozi dolino Brengove. V nadaljevanju bodo najprej uredili povezavo kolesarske povezave Čagona–Vitomarci s središčem Cerkvenjaka, nato pa bodo nanjo priključili in uredili »kolesarko« do Oseka, kjer se bo srečala s kolesarsko povezavo Sv. Trojica–Radgona.

Kot pravi mag. Kraner, občine v Podravju, ki jih je okoli 50, razmišljajo naprej za čase, ko bodo »kolesarke« že urejene. S skupnimi močmi nameravajo po zgledu velikih mest urediti kolesarske postaje, na katerih si bodo uporabniki lahko izposodili električna in druga kolesa ter jih po uporabi vrnili na kolesarsko postajo v kraju, v katerega se bodo z njimi pripeljali. To bo zanimanje za kolesarjenje še povečalo.