Različnim ljudem se porodijo različni občutki ob omembi jezera Komarnik. Marsikdo si gre tja napolnit svojo dušo z energijo ki je tam. Spet kdo drug gre tja porabit odvečno energijo in se rekreira. Nekateri gredo skupaj z prijatelji na sproščujoč pogovor in naredijo en krog okoli. Naravovarstveniki pa otroke vseh starosti vodimo tja na učne ekskurzije, da spoznajo resnični svet narave, kot so ga poznali še naši dedki in babice. Nešteto je zgodbic in razlogov za obisk tega prostora. Vse to bo zapisano v zgodovino tega jezera in območja okoli njega.

Kaj pa je to območje ki zavzema vsega skupaj približno 25 hektarjev površine. Je NARAVNA VREDNOTA DRŽAVNEGA POMENA. V njo spada tudi gozd na severovzhodni strani, vse do ceste iz Lormanja proti Lenartu. Na jugu pa vse do polj na levem bregu reke Pesnice. In tudi travniki na zahodu spadajo v to območje. Kaj pa to pomeni? To pomeni, da je območje pod budnim očesom naravovarstvenikov in zaposlenih v ZRSVN(Zavod RS za varstvo okolja) in na njem veljajo posebni ukrepi v smeri zavarovanja in zaščite rastlin in živali ki so tukaj. V smeri njihove trajne ohranitve.
Samo jezero ima funkcijo ribogojnice, ribolov je pa strogo prepovedan. Ta prepoved ugodno vpliva na stanje biodiverzitete(raznolikost življenja), ker ni prisotnosti ljudi in se ne vnašajo hranila v vodo. Tudi lov na race mlakarice se na tem območju ne izvaja. Vsa zahvala LD Lenart.

IN ZAKAJ SE TRAVA KOSI ŠELE MESECA AVGUSTA?

Razlog je samo eden. Vdor človeka na nepravilen način v to območje in negativen in uničujoč vpliv na biodiverziteto tega območja.

Da razložim praktično. Živali in rastline potrebujejo dva pogoja za svoj obstoj. Naravne pogoje in MIR. Ko tega več nimajo, se umaknejo ali izumrejo.
Torej, naša konstantna prisotnost(na nepravilen način)na tem območju ovira ta proces. Okrog vodne površine je celoti speljana sprehajalno oziroma učna pot ki sta jo skupaj vzpostavila in uredila občina Lenart in ZRSVN. Postavljeni sta dve opazovalni mesti. Ornitološki točki. Opazovalni zid in opazovalnica, ter več poučnih tabel ob poti.
Vožnja okoli vodne površine in nasploh v naravnem okolju ni dovoljena. Avtomobili, motorna kolesa in navadna kolesa ne sodijo na to območje. Dovoljeno je imeti s seboj psa, vendar le če je na povodcu. Vendar pa je tudi to nezaželjeno, kajti psi s svojim vonjem plašijo in vznemirjajo VIDRE, ki so tukaj stalni prebivalci.
Torej, ker se določen del obiskovalcev teh pravil ne drži, smo prišli do sklepa že dalj časa nazaj, da je najboljše, da se pusti v času gnezdenja ptic visoka trava in tako omili negativen vpliv neprestane hoje ali vožnje po nasipu. To je bilo seveda sprejeto v dogovoru z vsemi ki so kakorkoli udeleženi pri upravljanju ali kakorkoli drugače delujejo na tem območju.

V zadnjih dveh mesecih je Agencija za vode RS postavila tudi dve novi tabli, na katerih znaki opozarjajo na nedovoljena početja. V pripravi so tudi druge table, ki bodo pa bolj poučnega in ozaveščevalnega pomena. Te pa namerava postaviti Občina Lenart.

Upam, da bo ta razlaga našla pot do vseh ljudi, ki se kakorkoli zanimajo za to območje, ter da bodo poskušali razumeti, zakaj takšni ukrepi. Vse je v duhu ohranitve NARAVE. Kajti, kot vedno povem na predavanjih ali izletih. ŽIVALI in RASTLINE so pokazatelji stanja v naravi. Ko začnejo izginjati, takrat se moramo zavedati, da je to okolje postalo nezdravo tudi za nas, za ČLOVEKA.

Torej? Zdrava narava pomeni zdrav človek. Enostavna logika.

Na koncu pa še ena pomembna zadeva. Namreč, vsako leto meseca oktobra ali novembra, se po navodilu države čistijo(mulčijo) brežine vodotokov in jezer. In ker je okoli vodnega telesa jezera Komarnik zelo pomembno da tudi ob nasipu ostane pas te vegetacije (rogoz in trstika) posvečamo temu veliko energije in pozornosti. Zato sem izredno ponosen na to, da izvajalci teh del na terenu, v zadnjih letih to izvedejo kot je bilo dogovorjeno. Naj bo tako še nadalje.

Seveda pa imamo naravovarstveniki oziroma zagovorniki narave še veliko idej, kako to območje še bolj zavarovati in ohraniti. In to vse zato, da bomo imeli možnost naše prihodnje rodove peljati v ta čudovit svet narave in jim predali to v čuvanje.

Robert Šiško