Skok v novo leto 2026 je bil v osrednjih Slovenskih  goricah veder in poln radostnih  pričakovanj po sreči, zdravju in blagostanju. Velika večina ljudi je silvestrovala doma, nekateri skupaj s sosedi in prijatelji, drugi samo v krogih  družin in tretji v razposajenih družbah na prostem. Lenarški Trg Osvoboditve je bil tradicionalno  prizorišče silvestrovanja na prostem v  središču Slovenskih goricah. Ljudje so si kljub nekoliko nižjim temperaturam dali duška, si opolnoči nazdravi, stisnili roke in ob glasbenih zvokih zaplesali. Podobno je bilo tudi v mnogih drugih krajih. Voščil za srečo in zdravje ni manjkalo nikjer. Ob tem zanimivost, da je bil osrednji lenarški mestni trg na novega leta dan lepo očiščen in pospravljen. Kapo dol organizatorjem.

Do tod vse lepo in prav. Žal je veder in razposajeni silvestrski večer  tudi pri  Lenartu  skalilo pretirano pokanje pirotehnike na vseh koncih mesta. Običajni ognjemeti so bili doslej vedno kratki in prijetni za oko. Tokrat pa je v Lenartu pokalo kot na ukrajinski fronti. To niso bile navadne petarde, pač pa je bilo slišati pravo streljanje s topovi. Tako se je bliskalo in grmelo, da so se v marsikateri hiši stresle šipe. Kar je preveč, je preveč in ubogi dojenčki ter starejši ljudje, ki se tudi zaradi slabega zdravja odpravijo zgodaj spat. Kako so lahko vse to prenašali, ko pa je bilo že vsem običajnim »smrtnikom« pokanja  vrh glave?  Prve topovske salve so udarile  že okoli 22.30. Odmevalo je tudi iz sosednje Svete Trojice in bližnje Radehove. Malo pred polnočjo so salve udarile drugič, tokrat s polno močjo. Kakšnih 10 minut je trajala kanonada z ognjemeti in pokanjem petard. Pol ure po prehodu v novo leto je udarilo še tretjič. Najhuje je bilo na vzhodni strani Lenarta, kjer so na dveh lokacijah grmeli topovi in so se tresle hiše. O posledicah nima smisla razpredati, ubogi dojenčki, malčki in starejši ljudje, ki so se prestrašeni prebujali in čakali na konec topovske kanonade. Hudo so trpeli tudi domači ljubljenčki, še zlasti psi, ki so drhteli, cvilili in se stiskali med nogami lastnikov. In še nekaj je treba omeniti – strokovnjaki so že večkrat opozorili na posledice pretirane uporabe pirotehnike za domače, rejne živali v hlevih in kokošnjakih. Tudi one doživljajo stres in strah. Torej  - več pameti le ne bi škodilo! Veselje in pokanje da, a v razumnih mejah!

Ob novem letu je  pač razpoloženje  povsod veselo in hrupno, vsi si damo duška in to je nekaj običajnega. Povsem nekaj drugega pa je pretirana uporaba pirotehnike, ki je letos v središču Slovenskih goric presegla vse meje razuma. Mamice z dojenčki so si med novoletnim sprehodom na Poleni pripovedovale, da takšnega pokanja ne pomnijo in se čudile, od kod ljudem za pirotehniko toliko denarja. Naj mi bo oproščeno, bojda so si velike količine pirotehnike in »topovskega streliva« nakopičili tudi tisti, ki gredo večkrat po socialno pomoč na RK in CSD. Mar ne bi raje, kot za pirotehniko, porabili denar za kruh, mleko in maslo? Ali pa je tudi njih prevzel politični populizem in strašenje vplivnih voditeljev stare celine in vsega  ponorelega sveta, da je treba denar najprej dati za topove in šele nato za maslo. Pri tem pa všečno modrujejo in državljanom nakladajo, kako si vsi želijo miru. Razumi, kdor more!?