Pred dnevi je bil dobršen del slovenskogoriške javnosti zgrožen nad novico, da je nepridiprav (ali tdi nepridipravi, zdaj se še ne ve) v reki Pesnici, ki naravno razmejuje občini Trnovska vas in Sveti Andraž in kjer se na mostu čez reko v normalnih časih brez epidemij odvija vleka vrvi za prekmenški pokal ( ta že tradicionalno pripade boljšemu prekmencu, torej prebivalcu nasprotne vasi), »odložil« vreče z neznano vsebino. Kmalu so prvi mimoidoči domačini in takoj za njimi predstavniki pristojnih služb (PGD, PP) ugotovili, da ne gre za neznano vsebino, pač pa za kakšnih 150 poginulih piščancev. Sodeč po fotografijah, ki so preplavile tudi družbena omrežja, so bili očitno dobro spitani in so nekomu poginili. In postali odvečno breme. Komu, še ne vemo in zato lahko zgolj ugibamo, kdo je lahko tako brezobzirno, barbarsko in necivilizacijsko odvrgel te kadavre v reko Pesnico, ki se v poletni vročini sooča s pomanjkanjem vode. Zato je ekološka škoda, pa naj si o njej mislimo karkoli, toliko večja in vredna vsega obsojanja. Predvsem pa - tako se pač ne dela – in se tudi ne sme delati!

Govoril sem z nekaterimi domačini in mnogi med njimi menijo, da so piščanci poginili nekomu, ki se ljubiteljsko ukvarja še z rejo perutnine,da si s tem popravi družinski proračun. In ker mnogi takšni rejci nimajo najboljših pogojev za rejo, so nekomu piščanci pač poginili in jih je meni nič, tebi nič po najkrajši poti odvrgel v Pesnico. Zanimiva teza, ki pa najbrž ne bo povsem vzdržala. Takšnih rejcev blizu Pesnice je bojda kar nekaj, še dodajajo. Spet drugi pripominjajo, da bi to lahko storil tudi kdo od velikih perutninarjev, a ne iz lokalnega okolja. Nekoliko nenavadno, zakaj kdo iz oddaljenejšega kraja in ne iz bližine Pesnice? Ali lahko potem takšen rejec – kooperant Perutnine – izgubo prikaže. Kolikor vem, imajo takšni rejci brezplačen odvoz kadavrov. Zato tudi te teze ne moremo ravno z gotovostjo sprejeti. Tretji so mnenja, da bi lahko poginule piščance, prizadeti rejec pospravil na »svojem dvorišču«, piščance zakopal ali sežgal, če se mu smili denar za plačilo stroškov odvoza. Najbolj zanimivo pa je, da so bili vsi prepričani, da bo preiskava kmalu pokazala, kdo je bil resnični krivec tega malomarnega dejanja, s katerim je onečastil osrednji slovenskogoriški vodotok. Upajmo, da bo tokrat res tako in da bo krivec za dejanje tudi odgovarjal. V starih časih bi takšnega »packona« privezali na pranger. Naj se vidi, kdo je!

Poginjeni piščanci v Pesnici so se zgodili po daljšem času. Spominjam se namreč dogodkov izpred deset let in več, ko so lenarški ribiči med spomladanskim čiščenjem reke Pesnice iz vode večkrat potegnili poginulega prašiča ali tele, kakšno kravjo ali konjsko glavo in še kakšno brejo ovco za ovrh. A so z odločno javno kritiko tega početja dosegli, da se primeri niso več ponavljali. Če bo krivec (ali morda celo krivci) zadnjega primera onesnaženja Pesnice s piščančjimi kadavri odkrit, naj jih pristojne službe kaznujejo in to z globo, ki jih bo udarila po žepu. Neka ženica mi je med srečanjem pri Drbetincih dejala, da si zaslužijo kazen 10-tisoč evrov.»Nesnage frdamane, da naredijo kaj takšnega, sramota in žalost«, je bentila ženica. »Veste, Pesnica je bila v mojih mladih letih ponos, takrat je bila še stara struga, je poplavljala, v njej smo se poleti kopali in ribe lovili. Madonca, kakšne ščuke so včasih nalovili, to je bila južina«, je modro pripomnila, ko sva se razhajala. In medtem, ko si je obrisala potno čelo je še rahlo ironično pripomnila, »da sodijo piščanci v peč in za obed, ne pa v vodo«. Počakajmo torej na epilog. A eno je na dlani – ljudje se zavedajo pomena vode in lahko smo veseli reakacije zaradi omenjenega početja, ki je res »svinjarija na kvadrat«. Ribiči in lovci bi dodali še kakšno hujšo slabšalnico, da o ekologih ne pišemo posebej. Odnos do okolja v Slovenskih goricah se resnično krepko popravlja. Packonom navkljub!