V Trnovski vasi so se lotili obnove več kot 200 let stare Simoničeve domačije, ki je ena redkih ohranjenih izvirnih panonskih domačij v Sloveniji. Po obnovi, ki so jo izvajali s pomočjo lokalnih društev, bo objekt dobil nove vsebine. Projekt so razdelili na dva dela, in sicer: Pod slamnato streho, ki je bil sofinanciran EKSRP in Cimprana hiša, ki je bil sofinanciran s strani ESRR. Skupna vrednost  obeh investicij je znašala 225.000 evrov. Minulo soboto je bila slovesna otvoritev.

Simoničeva domačija je ena redkih ohranjenih izvirnih panonskih domačij v Sloveniji. Ima slamnato streho in je zgrajena v obliki črke L. Je prava panonska hiša, lesena »cimprana« stavba. Zgrajena je bila leta 1787. Pri vstopu v hišo pridemo najprej v »priklet« oziroma hodnik. Iz hodnika pridemo naravnost v lepo ohranjeno črno kuhinjo, edino ohranjeno daleč naokrog. Levo od vhoda je velika sprednja soba/hiša s krušno pečjo, desno pa zadnja soba/ hiša. Desno od kuhinje je kamra, v kateri je bil nekoč krompir.  Stavba se nadaljuje v gospodarsko poslopje. V sprednji hiši je malo okno, ki so ga uporabljali za prezračevanje. Zunaj hiše so bili naslednji prostori: »gümna«, »listjak«, »verštat« (delavnica), »štala«, »svinjska štala« in drvarnica. V takšni panonski hiši so nekoč prebivali viničarji. Vse do leta 2012 je v tej hiši živela gospa Ivanka Simonič, domačini so jo klicali Hanika, ki je doživela častitljivo starost 94 let. Po dogovoru s pokojno Haniko in njenim sinom Stankom je bila leta 2009 Simoničeva domačija, v kateri je Hanika takrat še bivala, v zameno za skrb zanjo, podarjena Občini Trnovska vas.

Leta 1999 je Občinski svet Občine Trnovska vas z Odlokom o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika razglasil Simoničevo stavbo, značilno panonsko domačijo, za kulturni spomenik. Kot tip izjemne in dobro ohranjene domačije je še posebej na seznamu spomenikov državnega pomena. Vodstvo Občine Trnovska vas si je prizadevalo pridobiti evropska sredstva za nujno potrebno obnovo. Po več letih prizadevanj jim je tudi to uspelo in tako se je v letu 2020 pričela obnova tradicionalne kmečke hiše sredi slovenskogoriških gričev, ki je pa bila prav poseben izziv. Otvoritev obnovljene domačije je bila septembra 2021.
Hišo, ki je več kot 10 let samevala, je že dodobra načel zob časa. Temelje je močno načenjala vlaga, zato je bilo v prvi fazi obnove poskrbljeno za hidroizolacijo. Zdaj stoji na trdnih temeljih in vlaga tem stenam iz lesa in ometu skorajda ne more več do živega. Pri prenovi so bili uporabljani materiali, kot so jih poznali naši predniki. Domačija je prebarvana z gašenim apnom, kot je bilo najbolj običajno v teh krajih. Ohranjeno in obnovljeno ter primerno zaščiteno pred propadanjem je tudi nekdanje stavbno pohištvo.
Simoničeva domačija je takšna, kot so bile hiše v teh krajih nekdaj. Dela so končana, čas je, da hiša odpre vrata za obiskovalce ter se na domačijo vrne življenje.

Pri obnovitvenih delih, ki so ocenjena na 225.000 evrov, so veliko dela opravili domačini, člani domačih društev, ki so objekt temeljito očistili. Župan Alojz Benko se je povezal z društvom ljubiteljev stare tehnike, turističnim društvom, društvom gospodinj in kulturnim društvom, s katerimi se je dogovoril, da bodo določena dela na Simoničevi domačiji opravili sami. Občina je sicer šele v okviru tretjega razpisa našla primernega strokovnjaka za obnovo. Na osnovi javnega naročila je dela na Simoničevi domačiji prevzel Janez Golnar s.p. iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki se ukvarja s pokrivanjem streh s slamo in trstiko. Njegov podizvajalec je bil Ivan Lorenčič iz Bišečkega Vrha, ki je Simoničevi domačiji vrnil svojo podobo.

"Simoničevo domačijo želimo ponuditi čim širšemu krogu ljudi. Radi bi povezali širšo regijo, poskrbeli za medgeneracijsko sodelovanje in z dogajanjem na domačiji doprinesli k prepoznavnosti naših krajev. Domačijo bomo odprli vsem, ki jim je blizu skrb za našo kulturno dediščino in ohranjanje starih običajev. Če želimo to doseči, potem brez medgeneracijskega povezovanja zagotovo ne gre. Med nami na srečo še živijo ljudje, ki vedo, kako se je nekoč živelo in kako delalo. Ti bodo svoja znanja in veščine prenašali na mlade. Želimo narediti še korak naprej in v dogajanje vključiti brezposelne, ki bodo na različnih delavnicah in dogodkih morda odkrili kaj takega, kar jim bo v pomoč na samostojni podjetniški poti, ali bodo dobili idejo za dopolnilno dejavnost, povezano z ohranjanjem domače obrti, običajev. Možnosti bo zagotovo veliko, zdaj je seveda na nas, da poskrbimo, da bo Simoničeva domačija zaživela," pravi župan Občine Trnovska vas Alojz Benko.

Partner v projektu je bilo tudi podjetje Kreativna PIka d.o.o iz Lenarta, ki je skrbelo za promocijski material in foto in video zapis obnove Simoničeve domačije, ki si ga lahko ogledate spodaj: