Na pokopališču Sv. Barbare v Koreni je bila krajša komemorativna slovesnost v spomin na Franca Serdinška, slovenskogoriškega domoljuba, organizatorja kulturnega in družbenega življenja, gasilca in člana orlovske organizacje pri Sv. Barbari v Slovenskih gricah med obema svetovnima vojnama. Franc Serdinšek-Uček je na teh področjih veliko priespeval k bogatemu kulturnemu in društvemu utripu svojega kraja. Bogoslužje je pri Serdinškovem grobu vodil župnik in dekan Martin Bezgovšek, po slovesnosti na pokopališču pa so se udeleženci zbrali še na krajšem srečanju v dvorani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Korena. Med njimi so bili tudi predstavnica Občine Duplek Darja Rojko, predstavniki tamkajšnjega PGD, RK in organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Občine Duplek.

Franc Serdinšek – Uček je bil med pomembnimi organizatorji in člani orlovske organizacije na območju nekdanje Sv. Barbare, današnje Korene. Rodil se je 2. marca 1902 kot najmlajši od sedmih otrok očetu Jožefu, kolarskemu mojstru, in materi Ivani, roj. Potrč. V Koreni je bil nadvse aktiven tudi v gasilski organizaciji. Polnih 55 let je vodil osebni dnevnik in v njem slikovito opisal mnoge dogodke, razpad avstro-ogrske monarhije jeseni 1918, boje za severno mejo in slovenski Maribor, izjemno vlogo generala Maistra pri narodni osvoboditvi slovenske Štajerske in začetke prve jugoslovanske države. Zapisal je, da so se na slovenskem podeželju ustanavljali orlovski odseki, ki so ji navadno vodili kaplani in župniki. Med orli in sokoli je bilo žal sovraštvo, ker so obe telovadni društvi vpletli v strankarsko politiko.

Kmalu po nastanku prve jugoslovanske države so tudi pri Sv. Barbari ustanovili orlovski odsek. Serdinšek je postal njegov načelnik. Orli pri Sv. Barbari so poleg telovadbe razvijali bogato kulturno dejavnost in igrali dramske igre. Leta 1929 so pod vodstvom takratnega župnika pripravili kar tri igre. To je bilo tudi zadnje dejanje orlovskega odseka v tem kraju, saj so oblasti po šestojanuarski diktaturi kralja Aleksandra leta 1929 delovanje orlovske organizacije prepovedale. Zato se je Serdinšek pridružil sokolom v Zimici, ki so bli povezani z lenarškim Sokolskim društvom. Prijateljeval je namreč z njegovim predsednikom dr. Milanom Goriškom.