Območje današnje občine Sv. Jurij je od nekdaj slovelo po vinogradih in dobrem vinu. O tem pričajo mnogi zgodovinski viri, ki se jih splača pregledati in si ustvariti celovito podobo o tej pomembni panogi, ki je v preteklosti več veljala kot danes. Za bralce sem izbrskal nekaj zanimivejših dogodkov po letih.
1182: deželnoknežji urbarialni urad v Mariboru prikazuje razvito vinogradništvo v Partinju, kjer je 66, v Svetem Juriju v Slovenskih goricah 36 in v Žitencah 19 sogornikov podložnih vinogradnikov.
1280-1296: naslednji urbarji so že iz časa Habsburžanov. Urad v Mariboru navaja več imen podložnih vinogradnikov, ki so oddajali gornino. Omenjeni so Zg. Gasteraj, Sp. Gasteraj in Partinje.
1390: Maribor postane najpomembnejše mesto za trgovanje in skladiščenje vina iz okolice Slovenskih goric vse do toka potoka Velka in reke Pesnice. Vzhodno od toka Velke in Pesnice postane središče za vinsko trgovino mesto Radgona.
1466: kot lastnike vinogradov pri nas najdemo v Partinju tudi Žide.
1532: ob turškem vpadu je kraj poleg uničenih cerkva, domov in pobitega prebivalstva utrpel velikansko škodo tudi na vinogradih, ki je trajala celo desetletje.
1607–1848: ohranjenih večje število ščitnih pisem različnih gospoščin o prodaji ali najemu vinogradov.
1610: najstarejši ohranjeni urbar Hrastovške gospoščine o vinski desetini za naš kraj, ki vsebuje imena in priimke podložnikov po naseljih.
1815: doma se porabi le 1/10 vina, vse ostalo se proda po vinskih trgovcih na Zg. Štajersko, Koroško.
1815: vinograde pri Sv. Juriju ima mnogo bližnjih in daljnih gospoščin: grad Hrastovec, Maribor, Cmurek, Radgona, samostani: Admont in Reinthal, mestne župnije: Maribor, Gradec, Cmurek, gospoščine: Weisenegg, Weitersfeld, Muretinci, Fram, Wagna, Radlje, Freydenegg in Spielfeld.
1820: začnejo se prodaje vina čez tako imenovane »licitacije«, ki so objavljene v Grazer Zeitung.
1873: domači gostilničar in vinski trgovec Jurij Pavalec se s domačim vinom »Windischbüchler« udeleži svetovne vinske razstave na Dunaju in osvoji veliko priznanje. Žal večjo prodajo otežujejo slabe ceste po Slovenskih goricah.
1878: prva domačina, Caf in Zorec, sta se vpisala na Vinarsko šolo v Mariboru.
1888: pojavijo se prve bolezni vinske trte. Do konca stoletja poteka živahna vinska trgovina po »dražbah« v kleteh pridelovalca.
1898: umetniško podjetje Schwindernoch na Dunaju izda prvo litografsko razglednico, na kateri je ob veduti kraja upodobljen bogat motiv vinorodnega območja.
1900–1914: po trtni uši so uničeni skoraj vsi vinogradi v Slovenskih goricah.
1905: v tem predelu so stare malovredne vrste še dokaj močno zastopane. Te je treba na vsak način izkrčiti in se držati naslednjih: 1. beli burgundec, 2. bela plemenka, 3. rdeča plemenka, 4. posip, 5. laški rizling, 6. renski rizling, 7. zeleni silvanec. V Partinju je tudi prvič omenjen »ovtar« Rebernik, ki ima na skrbi okoliške vinograde. Kot zanimivost: ovtar Rebernik je večkrat objavil svoje prispevke v takratnih časnikih.
1907: domačin, deželni in državni poslanec Ivan Roškar se v državnem zboru na Dunaju in deželnem zboru v Gradcu s predlogi zakonov zelo zavzema za vinogradništvo v teh krajih (davki, inšpekcije za vinarstvo, repromateriali itd.).
1910: v kraju se začnejo redna letna usposabljanja vinogradnikov ob pomoči potovalnih in domačih učiteljev o ravnanju in vzgoji novih trtnih sort.
1920: po zaslugi močnega vinogradništva je tukaj precej razširjen in dober poklic »sodar«.
1940: ustanovljeno »Sadjarsko-vrtnarsko-vinogradniško društvo« v domačem kraju z namenom pospešenega izobraževanja, prodaje in širitve pomembne kmetijsko-gospodarske panoge.
Aleksander Purgaj