V LD Dobrava v Slovenskh goricah ohranjajo lovske šege in občaje

V zeleni bratovščini skrbijo za ohranjanje starih lovskh šeg in običajev. Med njimi je tudi lovski krst.Zdajšnja daljša oblika lovskega krsta se je pri nas razvila v začetku prejšnjega stoletja in zlasti na podeželju. Vsebinsko sporočilo tega običaja so slovenski lovci prevzeli iz germanskih dežel, dokončno pa so obred prikrojili tudi navadam naših lovcev v posameznih delih Slovenije. V novejšem času lovci običaj prirejajo predvsem po zadnjem skupnem lovu v sezoni. Takrat se lovska družba zbere na zadnjem pogonu. Daljši način lovskega krsta je skoraj povsod izpodrinil predhodnega - krajšega tudi zato, ker je sodobnejši bolj »slavnosten« in traja dlje, kar nudi zbrani lovski družbi več zabave. Poznavalci lovskh običajev pripominjajo, da lovski krst ni in ne sme postati nobena burka, temveč mora ohraniti vsaj elemente izvirnega srednjeveškega obreda - nekakšnega lovskega »poviteženja«. Od tod namreč običaj tudi izvira.

Po tem starem običaju so opravili lovski krst tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah. Krstili so »zelenca« Fredija Kolednika, ki je uspešno prestal lovsko pripravništvo in opravil lovski izpit, s krstom pa je postal polnopravni član zelene bratovščine. Na krstu na prostem na domačem dvorišču v revirju Stanetinci ni manjkalo lovskih šal in dovtipov. Obtoženi »zelenec« je prestal sodni postopek pred »nezmotljivim lovskim sodiščem sv. Hubertusa« in dokončno postal pravi lovec. Krstil ga je starešina Franc Slekovec.