Če bi imeli v davnih časih ljudje dovolj pitne vode v Radehovi, najbrž Lenarta ne bi bilo.

V ljudskem izročilu in skoraj pozabljenih legendah so zapisane trditve, da je za nastanek in razvoj Lenarta kriva zdrava pitna voda, katere je bilo na vzpetini, kjer so se naseljevali prvi ljudje, dovolj. Za razliko od bližnje Radehove, kjer pitne vode ni bilo v izobilju in je zato kmalu po letu 1115 morala priznati krajevno premoč Lenartu. Naselbina se je razvijala na položnem griču ob tranzitni cesti. Mimogrede, podlaga za državno cesto Lenart – Senarska – Videm ob Ščavnici na območje radehovške »Perka fare« sega v rimske čase. Tudi sicer je Lenart ob nastanku znal izkoristiti ugodno prometno lego, kasneje pa žal velikokrat ne, kar je negativno vplivalo na njegov razvoj.

Prebivalci naselbine so imeli dovolj pitne vode, saj je Lenart že od nekdaj slovel po vodnjakih s kvalitetno in zdravo pitno vodo. Izročilo pravi, da je Lenart zgrajen na vodi in da je na vseh koncih zdajšnjega mesta ob malo globljem kopanju mogoče naleteti na vodni izvir. Kakorkoli že, v Lenartu je bilo veliko vodnjakov, ki so jih tržani s pridom izkoriščali še po končani drugi svetovni vojni. Eden od njih je bil celo trškem središču. Ugledni Lenartčan, pokojni župan in veterinar Slavko Kramberger, je vedel povedati, da je bilo v trgu 22 vodnjakov in da je bilo v vseh dovolj vode. Iz vodnjaka pri zdajšnji občinski zgradbi so vozili vodo za peko kruha celo lenarški peki. Voda je bila, je in bo vir življenja in v lenarški zgodovini je imela važno vlogo. Hudomušneži včasih pripomnijo, da brez pitne vode Lenarta ne bi bilo. A to je bolj ugibanje in natolcevanje, čeprav je voda res bila važen dejavnik nastanka naselbine, iz katere je zrasel trg, ki je leta 1989 postal mesto. Kot središče Slovenskih goric bo prihodnji mesec praznoval 830 letnico prve pisne omembe v zgodovinskih virih.