Paša je bila včasih obveznost otrok, ki so za plačilo dobili kos kruha ali pogoče.

V Slovenskih goricah je bilo včasih mnogo več živine kot danes. Skoraj vsaka domačija je imel v hlevu privezano kravico ali dve in zato so bili vsi griči lepo pokošeni in brez zarasti. Krave so ljudem dajale predvsem mleko, s katerim so matere hranile dojenčke in majhne otroke. Če ga ni bilo pri hiši, je bilo treba ponj k sosedom ali k večjim kmetom. Na najslabšem so bili viničarji, saj je bila v njihovih majhnih hlevih ob viničarskih hišicah le redko privezana krava. Zanjo ni bilo hrane in še manj denarja za nakup.

Viničarji so bili namreč vse do konca druge svetovne vojne v Slovenskih goricah na dnu družbene socialne lestvice in veliki reveži. Njihovi otroci so morali pasti krave pri gospodarjih in si prislužili kos kruha ali pogače. Paša je bila obveznost otrok, pasli so od pomladi do pozne jeseni. Bosi in gologlavi. Danes se živina pase samo še pri nekaterih velikih kmetih. Tudi na pašnikih kmetije Kovačec v Čagoni, kjer lahko lepe krave, teličke in junice občudujejo mnogi mimoidoči. Kmetije se še danes drži domače poimenovanje »Pri Rojkovih«.