
Mesaršak – kaj neki je že to?
02 november 2025ustvaril MT

Obnovljena Hrgova domačija v Vitomarcih
01 november 2025ustvaril MT

Noč čarovnic in dan mrtvih sta tesno povezana
31 oktober 2025ustvaril Senka Dreu
Neurje, ki je zjutraj zajelo tudi Slovenske gorice, je za seboj pustilo opustošenje in obsežno škodo. Po prvih poročanjih je najhuje na območju Občine Sveta Ana, kar je razvidno tudi iz spodnje galerije. Poškodovani so mnogi (stanovanjski) objekti, nekateri so celo popolnoma odkriti, medtem ko so bile ceste množično neprevozne zaradi številnih podrtih dreves. Župan Martin Breznik opisuje situacijo kot izjemno katastrofalno, škoda je najhujša na območju doline Ščavnice. Prostovoljnim gasilcem, ki so na terenu že od zgodnjih jutranjih ur, pomagajo tudi tehnične ekipe. Franci Ornik, vodja lenarške izpostave KGZ Ptuj, je obseg katastrofe opisal kot nekaj, kar v Slovenskih goricah v zadnjih 30 letih nismo videli.
»Prizadelo nas je neurje s točo in z močnim, lahko rečemo orkanskim, vetrom. Poškodovanih je kar nekaj objektov; mnoge je odkrilo delno, nekatere tudi popolnoma. Škoda na poljščinah in na cestah oziroma infrastrukturi je na območju več kot polovice občine – dolina Ščavnice, Rožengrunt, del Lokavca, Krivi Vrh, Kremberg - zares zelo velika,«
stanje na kratko povzema župan Občine Sveta Ana Martin Breznik.
Po prvih zbranih podatkih je bilo odkritih vsaj 15 stanovanjskih objektov, zaprtih cest oziroma podrtih dreves na ceste pa je bilo, po besedah župana ogromno - toliko, da jih ne gre prešteti. Skorajda na vsaki cesti je prišlo do poškodb, tako da bo skupna sanacije dolgotrajna in finančno zahtevna. Prioritetno vzpostavljajo prevoznost teh cest in pokrivajo omenjene stanovanjske objekte ter gospodarska poslopja, vse ostalo se bo reševalo nekoliko kasneje.

Aktivirala so se seveda prostovoljna gasilska društva, ki so na terenu vse od četrte ure zjutraj. Župan ob tem:
»Na terenu je več kot 35 gasilcev. Pomaga jim še kakšnih osem tehničnih ekip - z različnimi stroji, traktorji, gradbenimi stroji - ki zagotavljajo prevoznost oziroma dostop, da lahko gasilci nato opravijo svoje delo kar se tiče sanacije streh in podobnega.«
Za podajo točnih ocen je še nekoliko prehitro, se pa je danes Breznik že sestal s Francijem Ornikom, vodjo lenarške izpostave KGZ Ptuj. Ta je za Ovtar24 povedal:
»Sveta Ana je bila najbolj prizadeta – zajelo jo je neurje s točo in orkanskim vetrom. Skoraj bi upal reči tornado, česa takšnega namreš še nismo videli. Upam si trditi, da kaj takšnega, kot je na tem, najhujšem delu Občine Sveta Ana, v Slovenskih goricah v zadnjih tridesetih letih ni blo. Izruvalo je ogromno dreves, podiralo in lomilo je celo gozdna drevesa, kar se načeloma preprosto ne dogaja. Na kmetijskih površinah je izredno prizadeta dolina Ščavnice – od križiča Zgornje Ščavnice s Tratami navzdol proti Rožmanovemu mlinu. Tu je na koruzi 100 odstotna škoda, koruza je dobesedno zabita v zemljo. Ječmeni so na srečo večinoma že požeti, so pa močno poležene njive s pšenico. Okleščeni so seveda tudi vinogradi.«

Na zavarovanih kmetijskih površinah bo država sicer financirala prispevek v višini 60 % zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijskih pridelkov, vendar le v primerih, kjer je kmet pravočasno ustrezno zavaroval dotične površine oziroma pridelke. Kaj več pomoči bi si lahko obetali le v primeru, da bo na nivoju države presežen določen prag: »V takšnih primerih se razpiše dodatni zakon za pomoč – kot se to dogaja v primerih suše ipd. Zaenkrat pa v to ne vrjamem, ker gre bolj za lokalno nesrečo kot pa državno,« še dodaja Ornik. Podobno je s škodo na objektih – tudi ti morajo biti ustrezno zavarovani, da vsaj zavarovalnica pristopi s pomočjo.
Minule noči, ki je bila za mnoge neprespan in napet pekel, ne moremo popraviti ali spremeniti. Kakšni pa so načrti za sanacijo škode na kmetijskih površinah? Ornik odgovarja: »Na njivah, kjer je koruza popolnoma uničena, bo potrebna dodatna setev. Seveda poljščin, ki so za ta čas primerne – recimo krmni dosevki, kakšne travno deteljne mešanice, ki bodo zagotovile vsaj neko krma za živali. Kjer je koruza uničena do 50 %, si bo v veliki meri opomogla, tako, da bo tam vsaj nekakšen pridelek. Kar se tiče vinogradov pa je najpomembnejše, da se čimprej opravi zaščita tega kar je ostalo. Govorim o škropljenju s fungicidi proti rastlinskim boleznim ipd. saj se tako prepreči nadaljna okužba in se obdrži vsaj del grozdja. Danes so sredi dneva, kot dodatno oteževalna okoliščina, še napovedane dodatne padavine, tako, da je težko oziroma verjetno kar brezmisleno škropiti. Je pa to potrebno opraviti čimprej, kot pravim seveda v skladu z vremensko napovedjo in stanjem.«
Avtorji fotografij so Mojca Simonič, Franci Ornik, Janez Kramberger, Aleksander Gungl, Marin Dresler in PGD Sveta Ana