Šetarova naglo spreminja podobo nekdanje velike kmečke vasi

Vas Šetarova je gručasto naselje v občini Lenart, ki leži v meliorirani Pesniški dolini. Zgodovinsko je povezana z razvojem širšega območja Slovenskih goric, kjer je plemiška rodbina Herbersteinov v srednjem veku vplivala na razvoj okoliških krajev. Od nekdaj je znana po intenzivni živinoreji, z velikimi hlevi ob trdnih domačijah. Po drugi svetovni vojni so na severnem delu vasi zrasli tudi sodobni objekti za pitanje mladega goveda, ki jih je zgradil lenarški Agrokombinat. Po njegovem stečaju v 90-tih letih minulega stoletja z modernim kompleksom hlevov, silosov in ostalih objektov že lep čas v skladu z najsodobnejšimi strokovnimi doktrinami na področju sodobne živinoreje uspešno gospodari družba ŽIPO, ki v lasti družinskega podjetja KGS Krajnc iz Viničke Vasi. Poleg živinoreje se ukvarjajo tudi z intenzivnim poljedelstvom na velikih površinah v Pesniški dolini in v dolinah njenih pritokov. Imajo še tudi moderno farmo za govejo živino v Sp. Verjanah.

Tudi to nekdanjo domačijo v Šetarovi najeda zob časa. Foto: Marjan Toš

Vas Šetarova je vse od srednjega veka znana po veliki gmajni, na kateri so vaščani pasli živino. V preteklosti je bilo v tej vasi veliko kmetij, ki so imeli polne hleve goveje živine, pa tudi svinj in perutnine. Gmajna je bila tudi po drugi svetovni vojni v skupni lasti zasebnih kmetov. Ti so jo branili z vsemi silami in sredstvi in niso hoteli niti slišati, da ne bi ostala njihova. A čas se tudi v Šetarovi ni ustavil. Kot nam je povedal dr. Mitja Krajnc iz KGS , je zdaj lastnik gmajne v Šetarovi tudi njihovo podjetje. 

»Res je, da smo tudi mi eden izmed lastnikov gmajne. Gmajna je v preteklosti bil pašnik, ki pa v zadnjih letih ni več služil namenu paše goveje živine. Kolikor je nam znano (vendar to niso uradni podatki) sta v vasi Šetarova še samo dve kmetiji, ki imata govejo živino. Iz tega razloga smo so se lotili del na tem območju, da nekoliko zapuščeno kmetijsko zemljišče posodobimo in ustvarimo boljše pogoje za uporabo zemljišča, ne glede na nadaljnji namen uporabe le-tega. Izvedli smo določene ukrepe na severnem in južnem jarku, kot so poseki, poravnava zemljine, čiščenje jarkov itd. Pri teh ukrepih smo naredili selektiven posek. Sami se zavzemamo za kmetijske prakse, ki imajo čim manjši okoljski vpliv. Zemljo obdelujemo na ohranitveni način in sicer tako, da se poslužujemo pristopov in tehnologije, ki omogoča manjše posege v tla, zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil ter ciljno usmerjeno porabo le-teh. To pomeni preprosto povedano, da opravimo analize tal in analize pridelkov na posameznih območjih in na podlagi tega nato nanašamo sredstva kjer in koliko je to potrebno in obdelujemo zemljo v skladu s tem. Delež svojih obdelovalnih površin namenjamo tudi ekološki pridelavi«, nam je še povedal dr. Mitja Krajnc iz družbe ŽIPO.

Dodal je, da se pri delu poleg izkušenj in znanja s področja tradicionalnega kmetovanja usmerjajo k nenehnemu raziskovanju in iskanju inovativnih dobrih in okolju prijaznih praks v sodelovanju z drugimi institucijami tako v Sloveniji kot v tujini. Svoja znanja in izkušnje ter tudi storitve prenašajo na druge kmetovalce tako lokalno kot širše in hkrati z veseljem prisluhnejo tudi v obratni smeri. Sodelovanje vedno prinaša koristi, enim in drugim in tako je edino prav.

Pred ruševinami lepo urejena vaška kapelica kot del kulturne dediščine in duhovnega izročila vasi. Foto: Marjan Toš

Vaška gmajna v Šetarovi bo ostala del bogate zgodovine te mogočne vasi, v kateri življenje ostaja. Poleg starih in marsikje tudi že načetih domačij, mladi kar naprej gradijo sodobna domovanja in ostajajo na podeželju, kjer v skladu z novimi časi iščejo svoje priložnosti za preživetje.