Projekt ločenega zbiranja in sortiranja odpadkov v Lenartu je bil prvi v Jugoslaviji – vnovični poziv občinskemu vodstvu, naj bo v mestu Lenart več zelenih površin

Pred štiridesetimi leti je bil v takratni občini Lenart ustanovljen Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sestavljali so ga Vida Šavli, prof. dr. Borut Juvanec, Janez Erjavec, dr. Vladimir Korošec, Aleš Arih, Slavko Lapajne in Marjan Toš. Vodila ga je Vida Šavli, ki je bila hkrati tudi predsednica Skupščine občine Lenart v Slovenskih goricah.

Na prvem srečanju po tem, ko je odbor leta 1990 prenehal delovati, so v lepem naravnem okolju na Peščenem Vrhu obudili spomine na njegovo delovanje in izpostavili, da so bile številne njihove zamisli in predlogi uresničeni, nekatere pobude pa je prevzela tudi poznejša lokalna oblast, še posebej v zadnjih mandatih zdajšnjega župana mag. Janeza Krambergerja.

Vida Šavli, ki je gostila srečanje na pobudo Janeza Erjavca, je v pozdravnem nagovoru med drugim povedala, da je vse člane odbora združevala skrb za kakovost življenja tudi na slovensko-goriškem podeželju.

»Za uresničitev naših projektov ste namenili svoj dragoceni čas in znanje. Sama sem se od vas veliko naučila, saj ste vsi prinašali stvarne predloge in pobude, ki so dolgoročno gledano predstavljali velik razvojni preskok. Menim, da smo veliko postorili, morda bi lahko še marsikaj več, a nam to ni bilo dano. Soočali smo se tudi z omalovaževanjem, osebnimi diskreditacijami in odporom do nekaterih rešitev, ki pa so se mnogo pozneje pokazale kot dobre. To nas danes veseli. Sama vidim, kako se marsikaj iz naših programov v zadnjih letih uresničuje,« je delo odbora ocenila Vida Šavli.

Pritrdil ji je tudi Aleš Arih in nanizal nekaj spominskih utrinkov, povezanih z vlogo odbora pri organizaciji Maistrovih spominskih prireditev na Zavrhu. Janez Erjavec pa je na kratko orisal pot pilotnega projekta zbiranja in sortiranja odpadkov v Lenartu. To je bil prvi tovrstni projekt v nekdanji Jugoslaviji, ki je terjal veliko trdega dela, odrekanja in na začetku tudi hudega nasprotovanja. Ljudje pobudi sprva niso zaupali in so ji javno nasprotovali. Odbor je vztrajal pri njeni uresničitvi. Imel je podporo takratne občinske skupščine, dela gospodarstva in vplivnih Lenartčanov, še zlasti veterinarja Francka Breznika. Veliko so pomagali predsednik in tajnik KS Lenart Edi Golob in Slavko Jančič ter Anton Letnik, ki je prevzel izvajanje projekta v praksi. Avstrijski partner Hans Roth je vsem gospodinjstvom v Lenartu dostavil posode za ločeno zbiranje odpadkov in projekt je zaživel.

Poleg tega so člani odbora ponosni še na ureditev deponije odpadkov v Hrastovcu, na čiščenje in oživitev stare struge Globovnice ob Poleni ter na odmevne strokovne pobude arhitekta prof. dr. Boruta Juvanca o prostorskem razvoju Lenarta kot mesta prihodnosti in središča Slovenskih goric.

»Ljudem je treba povedati, zakaj, kako in čemu je spoštovanje starega pomembno. Razložiti jim moramo vrednost naše dediščine,«

je bilo eno od sporočil odbora glede prostorskega razvoja Lenarta, ki mora tudi v prihodnje poskrbeti za dovolj zelenih površin.

Ob koncu so se zavzeli za oblikovanje pobude, da se Rotovž iz leta 1675 preuredi v protokolarni objekt mesta Lenart, v pritličju stare šole pa uredi manjša sodobna stalna muzejska postavitev.