Na kmetiji »Pri Boštjanovih« v Cogetincih je konec minulega leta začela obratovati žaga, kar je razveselilo številne domačine, ki so morali doslej svoj les na žaganje voziti v druge občine. Kmetijo, ki je bila v lasti petih ostarelih bratov in sester, sta leta 2020 s pogodbo o preužitku Franca in Terezije Vogrin prevzela Petra in Robert Ješovnik iz Gornjih Ivanjcev, ki sta pred tem že desetletje obdelovala njihovo zemljo. »Ker sva vse dobro poznala, nama ni bilo težko prevzeti skrbi za brata in sestro Vogrin. Franc je žal že umrl, Terezija, ki je nepokretna, pa živi z nami na naši domačiji v Gornjih Ivanjcih,« pravi Petra Ješovnik.

Na Ješovnikovi domačiji v Gornjih Ivanjcih poleg Petre, ki je diplomirana inženirka kmetijstva, in njenega moža Roberta, ki je mizar, živita in delata tudi njuna sinova David, ki je lesarski tehnik, in Jure, ki končuje šolo za električarje. Z njimi živi tudi Robertova mama. Sedaj skupaj obdelujejo 26 hektarov obdelovalne zemlje in 21 hektarov gozda. Na kmetiji redijo goveje pitance in kokoši nesnice, registrirano pa imajo tudi dopolnilno dejavnost – proizvodnjo testenin na tradicionalen način ter žaganje, skobljanje lesa in izdelavo lesene embalaže.

»Za to, da se bomo začeli ukvarjati z žagarstvom, se je odločil mož Robert, ki se kot mizar tudi poklicno ukvarja z lesom,« pojasnjuje Petra. »V Cogetincih 21 smo montirali horizontalno tračno žago proizvajalca Mebor, ki je slovenskega porekla. Na njej lahko žagamo hlode do premera 70 cm in dolžine 10 m. Tako lahko zažagamo les za ostrešja, late, morale, deske in za druge potrebe. Surovino, torej hlode, črpamo iz lastnega gozda, po potrebi pa jih tudi dokupimo na lokalnem trgu. Po dogovoru s strankami lahko mož njihove hlode sam pripelje iz njihovega gozda na žago, po žaganju pa jim žagan lest dostavi na dom.« Na žagi izdelujejo tudi palete.

»Proizvodnjo želimo nadgraditi z izdelavo pelet iz žagovine,« pojasnjuje Petra.

Tako kot na kmetiji tudi na žagi pomagajo vsi, kolikor jim seveda poleg drugih obveznosti dopušča čas. Posebej pa se žagarstvu posveča sin David, saj je to tudi njegov poklic.

Petri poslovna žilica ne da miru, zato se poleg vsega ukvarja tudi z izdelovanjem testenin na tradicionalen način. Izdeluje jih iz na domači kmetiji pridelanih surovin (pšenice, koruze, ajde in pire) ter iz jajc domačih kokoši, ki jih imajo toliko, da jih še prodajajo.

»Trenutno izdelujem trinajst različnih vrst testenin, ki se razlikujejo po obliki, vrsti in barvi,« pojasnjuje Petra. »Izdelujem jušne rezance, široke rezance, svedre, jušno abecedo, cogetinške polžke in krpice, pa še pirine testenine brez jajc in ajdove testenine brez glutena.«

Za svoje proizvode je Petra lani na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju dobila zlato priznanje za domače široke špinačne rezance in srebrno priznanje za domačo ribano kašo s korenjem. Njene testenine je moč nabaviti v Dobrini v Mariboru, pri Semlerju v Apačah, v mesnici Sirc na Ptuju, na Zeleni točki v Murski Soboti in še v nekaterih trgovinah.

Zgodba o Ješovnikovi družini je zgodba o pridnih in podjetniških ljudeh, ki znajo poprijeti za delo. Zahvaljujoč njihovi prizadevnosti Cerkvenjačankam in Cerkvenjačanom težkih hlodov ne bo več treba voziti na razrez v oddaljene žage v drugih občinah.