Izšla je prva letošnja številka revije Maistrov glas

SVOBODO MORAMO SPOŠTOVATI ...

Izšla je prva letošnja številka revije Maistrov glas, ki jo izdaja Zveza društev generala Maistra Slovenije. Uvodnik je napisala njena predsednica mag. Lučka Lazarev – Šerbec in ga v dobršni meri posvetila tridesetletnici slovenske samostojnosti in državnosti. Med drugim je poudarila, da je treba »svobodo in samostojnost dihati, kakor dihamo zrak, potrebno jo je negovati, kakor negujemo dom, ljubezen in spoštovanje. Svobodo moramo spoštovati, sicer jo bomo izgubili za peščico zlatnikov. In tega domoljubi ne želimo.Domoljubje ni povezano z denarjem in bogastvom, domoljubje so dobra dela, iskrenost, pogum, vizionarstvo.Mnogokrat se domoljubja posameznikov zavedamo šele takrat, ko jim preneha biti srce«, je še zapisala mag. Lučka Lazarev – Šerbec, predsednica Zveze društev generala Maistra Slovenije.

V reviji so objavljeni zanimvi članki, razprave in poročila, ki osvetljujejo vlogo in delovanje Maistrovih društev širom po Sloveniji. Med njimi sta tudi Društvo generala Maistra iz Cerkvenjaka in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha. Lenartčani pa so tudi člani mariborskega Maistrovega društva, ki ga vodi prof. Aleš Arih, pobudnik in organizator prireditev na Zavrhu. Del vsebine je uredništvo namenilo tudi spominom na slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991. O tem pišeta Jasmina Cehnar in Ernest Anželj. Slednji se kot sodelavec 710. Učnega centra v Pekrah, v katerem so se usposabljali prvi slovenski naborniki, spominja teh časov in opozarja na številne probleme, s katerimi so se soočali pri delu. Posebej pa analizira vse poskuse JLA, da bi preprečila delovanje učnega centra za vsako ceno, tudi z vojaško intervencijo. Zato tudi on potrjuje, da so bili »Pekrski dogodki« uvod v kasnejši oboroženih konflikt med JLA in mlado samostojno Republiko Slovenijo, ki so se po desetih dnevih končali. Z junijsko-julijsko osamosvojitveno vojno leta 1991 se je zaključil dolgotrajni proces nastajanja slovenske države, na katero smo danes po tridesetih letih kljub mnogim vzponom in padcem lahko ponosni.

V reviji so objavili tudi javni razpis z najboljši prispevek v spomin na dr. Antona Korošca, politika in državnika evropskega formata ob 150-letnici njegovega rojstva. Dr. Korošec se je nameč rodil leta 1872 v vasi Biserjane v današnji občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Razpis je nastal na pobudo Slovencev, živečih na Dunaju, med katerimi je tudi slovenskogoriški rojak dr. Vincenc Rajšp iz občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.