Redki ostanek viničarske dediščine, ki je vreden spoštovanja

Spomini na nekdanje viničarje so tudi v osrednjih Slovenskih goricah še živi. Dobršen del njihove dediščine sicer ni ohranjen, saj so na mestu nekdanjih viničarij zrasle nove hiše in vikendi. Precejšen del viničarskih cimprač pa se je podrl ali jih je zaraslo trnje. Med zanimivimi vinčarskimi cimpračami v osrednjih Slovenskih goricah se je ohranila tudi hiška na Zavrhu v bližini Štupičeve vile pri razglednem stolpu Rudolfa Maistra. Njen nekdanji lastnik Janko Kramberger je staro s slamo pokrito hiško podaril Občini Lenart. Ta jo je začela celovito obnavljati in urejati in če bo šlo vse po načrtih, bo cimprača v mesecu maju že odprla vrata obiskovalcem. Urejena je kot nekdanja viničarija, kakršnih je bilo na območju Zavrh in sosednjih krajev veliko. Njihovi lastniki so bili premožni tržani iz Lenarta ter bogati kmetje iz Gočove, Biša, Šetarove in drugih bližnjih vasi.

Obnovljena in urejena cimprača na Zavrhu je še en dokaz skrbi lokalne skupnosti za ohranjanje kulturne dediščine. Nova pridobitev bo vključena v lenarško turistične ponudbo, saj je takšnih ostankov arhitekturne dediščine v tem delu Slovenskih goric izjemno malo. Pred časom so že bile aktualne tudi nekatere pobude, da bi v njej uredili manjši viničarski muzej in v njem strokovno predstavili nekdanje viničarje, njihovo delo in predvsem socialne stiske, ki so jih skoraj povsod pestile. Viničarstvo je bilo ukinjeno leta 1947 z zakonom o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Vendar je šele zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij iz 30. junija 1953 dokončno odpravil še zadnje viničarske odnose. A kljub temu so ti nekaj let še trajali. O viničarjih v Slovenskih goricah je pisal pisatelj Ignac Koprivec iz vasi Drbetinci, kjer so tudi živeli viničarji in socialno obubožani mali kajžarji, želarji po domače. O tem je napisal knjigo Kmetje včeraj in danes, ki jo je v njegov spomin vnovič izdala občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah.