Ob 210 letnici rojstva tega uglednega jezikoslovca in duhovnika bo pri Sv. Trojici oktobra simpozij o njegovem življenju in delu

Na pročelju zgradbe, ki stoji na mestu rojstne hiše slovenskega jezikoslovca in duhovnika Oroslava Cafa v Zgornjih Verjanah pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, je trojiška občina poskrbela za obnovo spominske plošče, katero sta ob stoletnici Cafove smrti postavila Slavistično društvo Maribor in Kulturna skupnost Lenart. Napis na plošči je bil že dalj časa zbledel in slabo čitljiv, zato je občina Sv. Trojica ob 210 letnici Cafovega rojstva v skladu s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine poskrbela za njegovo temeljito obnovo.

Bil je eden najbolj izobraženih Slovencev svojega časa

Oroslav Caf se je rodil leta 1814 v Zg. Verjanah in postal eden najbolj učenih mož takratnega časa na Slovenskem. Poleg duhovniške službe, ki jo je polnih 20 let opravljal v Framu pod Pohorjem, je na veliko zbiral ljudske pesmi. Posvečal se je zbiranju gradiva in pisal avtorske pesmi – prigodnice, v katerih je med drugim opisoval prebivalstvo in pokrajino. Zbrane ljudske pesmi je Caf dal tudi objaviti. V Framu je pomagal pri ustanavljanju občinske bolnice, nove cerkve, šole, drevesnice in župnijske knjižnice. Bil je cenjen jezikoslovec in je sodeloval tudi s Francem Miklošičem iz Dunaja. Obvladal je mnoge tuje jezike in bil velik slovenski rodoljub. Nekaj časa je bil v službi v Mariboru, kamor ga je poklical škof Slomšek. A v mestu se ni dobro počutil, postajal je duševno vse bolj načet. Novo službo je dobil na Ptuju, kjer se je njegovo duševno zdravje vse bolj slabšalo. Želel si je zapustiti Ptuj in se preseliti v svoj rojstni kraj nazaj k Sveti Trojici v Slovenske gorice. Žal se mu ta želja ni izpolnila, saj so njegovi predpostavljeni sklenili, da ga 3. julija 1874 leta pošljejo v umobolnico v Gradec. Istega dne je pred odhodom v umobolnico storil samomor. Pokopan je na Ptuju.