Vrtički v Lenartu imajo dolgo tradicijo. Na približno pol hektarja občinskega zemljišča ob Mestnem parku dr. Jožeta Pučnika so jih desetletja uporabljali občani, ki so si želeli pridelati zelenjavo za lastne potrebe. Po besedah župana mag. Janeza Krambergerja so bili vrtovi namenjeni Lenarčanom že dolgo časa in so več let delovali brez večjih zapletov.

Bolj urejeno upravljanje vrtičkov je občina začela uvajati okoli leta 2006, ko so z uporabniki začeli sklepati najemne oziroma zakupne pogodbe. Zainteresirani občani so oddali vlogo, občina pa je vodila evidenco, kdo uporablja posamezno parcelo. Če je kdo vrtnarjenje opustil, je o tem obvestil občino, pogosto pa so se uporabniki tudi med seboj dogovorili, kdo bo vrt obdeloval naprej.

Dolga leta je sistem deloval razmeroma mirno, večje težave pa so se začele pojavljati v zadnjih dveh letih. Na občino so začele prihajati pritožbe zaradi sporov med uporabniki. Pojavljale so se obtožbe o krajah pridelkov, poškodovanju sadik, poseganju na tuje gredice in celo o uporabi herbicidov na sosednjih parcelah. Po besedah predstavnikov občine so bili odnosi med nekaterimi uporabniki vse bolj napeti, v posameznih primerih pa je bila zaradi sporov poklicana tudi policija.

Med vrtičkarji so se pojavljale obtožbe o krajah pridelkov in poškodovanju gredic. Foto: Kjara Kocbek

Dodaten zaplet je predstavljalo dejstvo, da vsi uporabniki niso imeli sklenjenih najemnih pogodb, čeprav jih je občina k temu večkrat pozvala. Po besedah župana najemnine za vrtičke v vseh teh letih praktično niso zaračunavali, saj so menili, da je bolje, da ljudje zemljišče obdelujejo, kot da ostane neizkoriščeno.
Občina je zaradi vse večjih sporov organizirala več sestankov z uporabniki, na katerih so poskušali najti rešitev in uvesti več reda. Med predlogi so bili ureditev ograje in nadzorovanega dostopa, ureditev vodnega vira za zalivanje, označitev posameznih parcel ter uvedba simbolične najemnine v višini enega evra na kvadratni meter. Občina bi tudi zagotovila občasni odvoz bioloških odpadkov na stroške občine. Razmišljali so tudi o tem, da bi se uporabniki organizirali v društvo, ki bi skrbelo za notranja pravila in upravljanje vrtičkov.

Kljub več srečanjem do dogovora ni prišlo. Del uporabnikov je predloge podpiral, večina pa po navedbah občine ni bila pripravljena pristati na nova pravila. Zaradi tega se je občina odločila za skrajni ukrep in najemnikom odpovedala najemne pogodbe. Vsem uporabnikom so poslali obvestilo, da morajo z vrtičkov odstraniti svoje stvari do 30. oktobra lani. Ker zakupniki navedenega roka in dogovorjenih obveznosti niso spoštovali, občina kot lastnica zemljišč ugotavlja, da pogoji za nadaljnje koriščenje zemljišč niso izpolnjeni.

Občina namerava območje očistiti in zatraviti, del prostora pa vključiti v širitev mestnega parka. Možnost vrtnarjenja v manjšem obsegu v prihodnje sicer ni povsem izključena, vendar le, če bi se našla skupina uporabnikov, ki bi bila pripravljena spoštovati jasna pravila in red pri uporabi občinskega zemljišča.

Območje vrtičkov naj bi v prihodnje postalo del parka. Foto: Kjara Kocbek

Primer lenarških vrtičkov tako odpira širše vprašanje, kako v lokalnih skupnostih ohraniti prostor skupnostnega vrtnarjenja, hkrati pa zagotoviti pravila in odgovornost, ki preprečujejo spore med uporabniki. Da je nekaj narobe pri vrtičkarjih smo že pred časom zaznali tudi v našem uredništvo, saj so se posamezni vrtkarji večkrat obrnili na nas in potožili, da si vrtičkarji nagajajo med sabo.