Pedagog, jezikoslovec, pravnik in matematik iz Slovenskih goric, ki je bil visoko cenjen na dunajskem dvoru in bil profesor na Univerzi na Dunaju

Bernard Perger (pisan tudi Bernhard Pergerl) se je rodil okoli leta 1440 pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Bil je kmečkega stanu. Zaradi različnega navajanja njegovega imena in priimka ter kraja rojstva, so tuji zgodovinarji njegovo poreklo iskali celo v Švici. Priimek Perger naj bi bil germaniziran iz priimka Gornik, Bregar ali podobnega priimka. To v njegovih časih ni bilo neobičajno. Še danes sta v več slovenskih krajih znana priimka Perger in Pergar. Sam se je v nekaterih svojih delih podpisoval Bernhardus de Stentz.

Po ohranjenem nepisanem izročilu naj bi bil rojen na Dražen Vrhu in ne pri Sveti Ani. Na Dražen Vrhu še danes domačini pravijo »pri Pergerjevih ali Pergarjevih« in to kljub temu, da so tam po Pergerjevih živele druge družine. Ohranilo se je samo poimenovanje. Enako velja za hrib Pergarjev Vrh, ki je v naselju Kremberk v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Perger je bil profesor na dunajski Univerzi. Leta 1470 je bil dekan artistične fakultete in leta 1471 rektor Univerze na Dunaju. Veliko se je ukvarjal z astronomijo. Med dunajskimi humanisti takratnega časa je užival velik ugled in spoštovanje. Ob smrti rimsko-nemškega cesarja Friderika III. (1452 – 1493), je Perger na Dunaju in v Rimu objavil nagrobni govor (Oratio in funere sancte memoriae Friderici III.). Cesar Friderik III. je leta 1461 ustanovil škofijo Ljubljana, kar je bilo za takratni slovenski prostor velikega pomena. Pergerjev nekrolog za umrlim rimsko-nemškim cesarjem Friderikom III. potrjuje strokovno avtoriteto in visoki Pergerjev položaj na dvorni družbeni lestvici. Umrl je okoli leta 1501 ali 1502 na Dunaju.