Gasilska zveza Lenart, Lenart 2025, 304 str.

Ob 70-letnici Gasilske zveze (GZ) Lenart v Slovenskih goricah je izšla bogata barva monografija. V njej je s prispevki sodelovalo 23 avtorjev in avtoric, ki jih je vodil odgovorni urednik dr. Marjan Toš. Lektorica je bila Mateja Kramberger, naslovnico je oblikovala Katarina Šuster, notranjo grafično podobo in pripravo za tisk pa sta opravili Katarina Šuster in Nina Zorman iz agencije Kreativna pika v Lenartu. Fotografije so iz arhiva GZ Lenart in iz arhivov vseh desetih Prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Mnogo fotografij so prispevali tudi posamezni avtorji prispevkov s pomočjo sorodnikov nekdanjih vodilnih funkcionarjev v PGD in GZ Lenart. Publikacija je izšla v nakladi 400 izvodov.

Pri snovanju in realizaciji projekta spominske monografije Gasilske zveze Lenart je uredniškemu odboru pod vodstvom Marka Šilca glede na čas, ki so ga imeli na voljo, uspelo zbrati bogato bero različnih virov in dokumentacije. Ti verodostojno orisujejo čas izpred sedemdesetih let in v nekaterih segmentih posegajo tudi v drugo polovico 19. stoletja, ko se je v letih 1874 in 1875 začela pisati zgodovina slovenskogoriškega gasilstva v kontekstu nastajanja in razvoja gasilske organizacije na Slovenskem v moderni dobi. To zgodovino so pomagali pisati tudi gasilci med Dravo in Muro, najprej pri Lenartu leta 1874 in nato pri Sv. Trojici leta 1875. Po prevratu in razpadu avstro-ogrske monarhije pa v prvi jugoslovanski državi še v drugih krajih osrednjih Slovenskih goric.

Monografija je razdeljena na sedem nosilnih poglavij. Del se nanaša na zgodovino, del pa tudi na novejši čas delovanja Gasilske zveze Lenart in vseh njenih društev. Knjigi je dodana obsežna in verodostojna kronologija delovanja po letih in po posameznih področjih. Zelo zanimive so anekdote, ki jih je zbrala in uredila Mateja Kramberger in so vse iz PGD na lenarškem območju. S tem so otete iz pozabe in na šaljivi način dopolnjujejo pestro dejavnost in vsakdanjik gasilcev vse do danes. Njena velika dodana vrednost je množica arhivskih dokumentov in fotografij, ki nazorno ilustrirajo razvejano dejavnost gasilcev v osrednjih Slovenskih goricah. Kljub temu, da je pisana v poljudnem, vsem razumljivem jeziku, ima dodan obširni znanstveni aparat za zahtevnejše bralce. Monografija je nadvse dragoceni prispevek v zakladnico gasilskega in lokalnega zgodovinopisja in je s tem dragoceni vir za raziskovalce novejše zgodovine naših krajev in ljudi. Zajetna publikacija ni zaključeno delo in naj bo izziv mlajšim raziskovalcem in zgodovinarjem, da z novimi viri in spoznanji osvetljujejo novejša poglavja zgodovine gasilstva v Slovenskih goricah. Imeli bodo veliko dela, saj so gasilci v času vse pogostejših nepredvidljivih naravnih katastrof in nesreč, nepogrešljivi pri odpravljanju njihovih posledic in pri reševanju življenj.