Prva knjiga je že izšla pri založbi Beletrina in je posvečena življenju in delu Prežihovega Voranca

Roman Voranc je prvi od dveh knjig, s katerima se Tone Partljič poklanja življenju in delu Prežihovega Voranca, koroškega pisatelja, vizionarja in komunističnega idealista. Zanj pravi, da je želel z romanom “ne le obuditi spomin, temveč ponovno oživiti duha časa, v katerem so besede o svobodi in solidarnosti še imele težo.” Gre za prvo od dveh knjig na temo Prežihovega Voranca (1893-1950), v kateri je bralec najprej priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato ga pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je pobegnil od revnega, a toplega doma, nato pa se znašel v vrtincu prve svetovne vojne in pri Doberdobu doživel ognjeni krst. Po koncu vojne postane eden prvih komunistov v Sloveniji in si ustvari družino z ženo Marijo in dvema hčerkama. Prvi del romana, ki obsega več kot 700 strani, se zaključi, ko se je 37-letni Voranc prisiljen zateči v tujino. Partljič je že večkrat povedal, da je bil Prežihov Voranc že v dijaških letih njegov, poleg Ivana Cankarja, najljubši pisatelj. Ko se je lotil pisanja romana, ga je prevevalo “strahospoštovanje do fenomena Voranc”, a ga je raziskovanje za to delo kmalu posrkalo vase.

Kot je povedal pisatelj Tone Partljič, je Voranca želel predstaviti predvsem kot človeka. “Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti, zlasti ne, če se usedeš samo na politično ideologijo, ampak je potrebno razumeti dušo in srce, njegove šibke točke in veličino,” je povedal na predstavitvi v knjigarni Beletrina v Mariboru. Partljič je med drugim raziskoval v Vorančevih domačih krajih in pri njegovi družini, a je opozoril, da ostajajo nekatere stvari nepojasnjene. “Voranc je imel 12 ilegalnih imen, nikoli ni dal pravega naslova stanovanja, zato imajo tudi pametnejši zgodovinski raziskovalci težave,” je na predstavitvi romana med drugim še dejal Partljič.

_____

LOVRO KUHAR – PREŽIHOV VORANC (1893 – 1950)

Izviral je iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Iz avstrijske vojske je pobegnil in bil dve leti v italijanskem ujetništvu. Domov se je vrnil leta 1919 in se zaposlil v guštanjski jeklarni. Posvečal se je političnemu delu, zato ga je oblast neprestano preganjala. V letih1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Pariz, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Celovec) in vplivni sodelavec prepovedane Komunistične partije Jugoslavije. Večkrat je bil zaprt. V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Doberdob. 8. februarja 1943 so ga v Ljubljani aretirali in odpeljali v berlinske zapore. Od tam so ga poslali v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Taborišče je preživel in se leta 1945 bolehen vrnil v domači kraj in pisateljeval. Nekaj časa se je tudi politično udejstvoval. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov in je leta 1950 v Mariboru umrl. Pisal je pod psevdonimom Prežihov Voranc (Voranc je domača oblika imena Lovro, Lovrenc).