Trojiški planinci, člani PD Hakl, na 2764 m Velikem Korabu

Že sedmo odpravo v tuja gorstva, ki so del letnih načrtovanih društvenih pohodov in zajemajo predvsem najvišje točke balkanskih držav, je Haklova skupina planincev letos namenila Golemu Korabu (v prevodu Veliki Korab). Ta je z 2764 metri drugi najvišji vrh v nekdanji Jugoslaviji, takoj za Triglavom. Leži na zanimivi trikotni meji med Albanijo ter Severno Makedonijo in je najvišji vrh obeh omenjenih držav. Le še dva druga vrhova v Evropi sta najvišji točki dveh držav hkrati. Golem Korab je tretji najvišji vrh na Balkanskem polotoku in osemnajsti najvišji na evropski celini. Leži v gorskem masivu Jablanica jugovzhodnega Balkanskega polotoka, dolgega čez 40 km, ki ga na jugovzhodu omejuje gorovje Bistre planine, na severovzhodu pa Šar planine.

Skupina planincev PD Hakl je Golem Korab osvojila po običajni poti od vojaške karavle na višini 1473 m. Za vzpon in sestop smo porabili sedem ur in premagali višinsko razliko 1291 m. Vzpon tehnično ni zahteven, vendar je za pot potrebna dobra kondicijska pripravljenost. Vzpon na Korab poteka po čudoviti gorski naravi, po neskončnih pašnikih, saj je gora z makedonske strani vse do vrha več ali manj travnata in prijetna za hojo. Razgledi z vrha ponujajo neskončno lepo gorato pokrajino albanskega narodnega parka Korab – Koritnik in makedonskega narodnega parka Mavrovo. Z njega tečejo številni potoki in reke, med njimi najzanimivejša je Dlaboka Reka, ki se ponaša s 130 metrskim slapom. Ta je najvišji na Balkanu. Premore tudi osem stalnih jezer, največje je Korabsko jezero na višini 2470 m. Vrhovi v njegovi bližini so izjemno strmi, tudi s čez 100 m visokimi navpičnimi skalami. 52 jih je, ki so višji od 2000 m, zato ga uvrščajo med najbolj alpske gore na tem področju.

Ohranjenost naravnega okolja je na visoki ravni, saj gora ne premore nobene planinske koče ali postojanke, pa tudi naval gornikov in pohodnikov je temu primeren. Naša skupina je za nočitev izkoristila enega od številnih ponudnikov ob slikovitem jezeru Mavrovo, ki je v zimskem času raj za zimsko športne aktivnosti in je  hkrati od izhodišča vzpona oddaljeno okoli 21 km.

Zaradi naravnih lepot, prijaznih ljudi, lahkega jezikovnega sporazumevanja, odlične kulinarike, ki je povrhu še izredno ugodna, jo toplo priporočam za obisk.

Naše misli že veselo kujejo načrte za osvojitev najvišjega balkanskega in bolgarskega vrha, 2925 m visokega Musala (v prevodu »blizu boga«), ki jo načrtujemo v prihodnjem letu 2024.

Drago Lipič