Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je sredi novembra z direktorjem podjetja Komunala Slovenske gorice iz Lenarta Janezom Belno podpisal pogodbo o sanaciji plazu v Cogetincih, ob lokalni cesti Cerkvenjak–Cenkova, v neposredni bližini Gasilskega doma Cerkvenjak. Plaz, ki je dolg okoli 30 metrov in sega daleč v dolino, se je sprožil tik ob cestišču in ga že močno ogroža. Občina bo za sanacijo odštela okoli 90 tisoč evrov.

Sanacijska dela so se začela že nekaj dni po podpisu pogodbe, končana pa bodo predvidoma do 22. decembra letos. Vodja gradbišča je s strani Komunale Slovenske gorice Sebastjan Nudel, nadzor pa izvaja podjetje IKONS, d. o. o., ki ga na gradbišču zastopa Darko Ipša, medtem ko je skrbnik pogodbe direktor cerkvenjaške občinske uprave mag. Vito Kraner.

Da se je Občina Cerkvenjak sploh lahko lotila sanacije nevarnega plazu, je morala najprej pridobiti strokovno mnenje o plazu in možnostih za njegovo sanacijo. Naročila ga je pri podjetju MBL Inženiring, d. o. o., iz Maribora. Geotehnično mnenje o sestavi tal, vzrokih nastanka in pogojih sanacije usada pod lokalno cesto LC 203-252 Cenkova–Cerkvenjak ter o hidrogeoloških, stabilnostnih in erozijskih razmerah na širšem območju usada z idejno zasnovo sanacije je podpisal Branko Muršec, univ. dipl. inž. gradb.

Iz omenjene študije izhaja, da je plaz ob obilnem deževju najprej zajel le bankino in del asfaltne mulde ob zunanjem robu cestišča, v nadaljevanju pa je segel deloma tudi v asfaltno vozišče. Dosegel je višino od 1,8 do 2,5 metra od roba cestišča oziroma asfalta. »Sklepamo lahko, da je do zdrsa zemljin prišlo zaradi splošne razmočenosti tal po obilnih padavinah in povečanega dotekanja padavinskih voda s cestišča v območje usada,« piše v študiji. Avtorji študije prav tako sklepajo, da je bil v preteklosti »zunanji rob cestišča – predvsem bankina in mulda, le narinjen na vrhnji del pobočja brez potrebne priprave temeljnih tal pred izvedbo nasutja«. Na koncu so zapisali: »Sodimo, da je do zdrsa (usada) zemljin na brežini prišlo zaradi prekomerno razmočenih zemljin na brežini, prelivanja površinskih vod s ceste, vsaj deloma pa lahko vzroke za zdrs iščemo tudi v slabi izvedbi – temeljenju, sestavi in komprimaciji nasutih zemljin v območju zunanjega roba obstoječe lokalne ceste.«

Avtorji študije so rešitev iskali in našli v izvedbi kamnito-betonske oporne konstrukcije ob vznožju usada ter v izvedbi primernega temeljnega in utrjenega nasutja v njenem zaledju. Predlagali so izvedbo 6 metrov visokega kamnitega zidu iz obstojnega lomljenca (tonalita ali dolomita) ter temeljno peto, visoko 0,5 metra in široko 2,6 metra. Temeljno peto in višino zidu bodo morali gradbinci prilagoditi dejanski globini stabilnih temeljnih tal. Dolžina zidu pa mora biti taka, da bo segla vsaj 2 metra prek bočnih robov plazu, širokega 30–32 metrov. Omenjena študija bo podlaga za sanacijo, ki jo že izvajajo delavci podjetja Komunala Slovenske gorice, d. o. o.