Letošnje leto je prineslo svoj delež naravnih nesreč in katastrof, ki so pretresli lokalne skupnosti po vsej Sloveniji. Obilno deževje, poplave, plazovi, vetrolomi in toča so ne samo ogrozili varnost prebivalcev, temveč tudi močno obremenili že tako omejene občinske proračune. V času, ko se občine soočajo z valom vsesplošnih podražitev, je ob pokrivanju obveznih zakonsko določenih nalog vse težje izvajati dodatne investicije in projekte, ki pokrivajo različna področja in enakomerno zajemajo širok spekter interesov občanov in občank. Naraščujočemu kupu težav kar ni in ni videti konca – zdaj se mnogi župani skupaj z občinskimi upravami sprašujejo, kako (celovito) sanirati plazove in na čigavo pomoč ter v kolikšni meri lahko sploh računajo.

»Slišati je, da naj bi država sofinancirala 40 odstotkov vrednosti sanacije, na kak način in kdaj, zdaj še ne vemo,” globoko zaskrbljen pove Peter Škrlec, župan Občine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Občina Lenart škodo, ki so jo povzročile vremenske neprilike od maja do avgusta letos ocenjuje na nekaj več kot milijon evrov, v kar ni všteta škoda na državnem cestnem omrežju. Večjo škodo beležijo na štirih stavbah – en objekt je poškodovan in v njem bivanje ni možno, na enem objektu bodo potrebne manjše sanacije, v dveh primerih še čakajo na oceno strokovnjaka. Dodano je delna škoda povzročena še na 16 stavbah. Ocena škode na kmetijskih zemljiščih na kar 40 lokacijah se še izvaja, a je že skoraj dosegla višino pol milijona evrov. Na gradbeno inženirskih objektih oziroma cestah so škodo zabeležili na 26 oziroma 90 različnih lokacijah.
Lenarška občina sicer navaja, da interventni stroški kot so pokrivne folije, protipoplavne vreče, zapore in zagotavljanje nujne prevoznosti cest, odstranjevanje dreves, črpanje vode ipd. znašajo in bodo plačani izvajalcem v višini 122.000 evrov. Država jim je medtem za intervencijska sredstva za škodo 14. maj in 12. ter 13. julij že odobrila sofinanciranje v višini 75.894,59 evrov.

Na območju občine Benedikt je bila škoda na lokalni infrastrukturi, kjer se je sprožilo kar 29 plazov, v naseljih Benediški Vrh, Drvanja, Ihova, Ločki Vrh, Obrat, Spodnja Ročica, Sveti Trije Kralji, Štajngrova, Trotkova, Trstenik in Ženjak. Skupna škoda za sanacijo infrastrukture je ocenjena na dobrih 50.000 evrov. Škoda za sanacijo 26 plazov na kmetijskih zemljiščih, prijavljenih s strani fizičnih oseb, je ocenjena na dobrih 80.000 evrov. Škoda za sanacijo šestih delno uničenih stavb, prijavljenih s strani fizičnih oseb, pa je bila ocena na 27.187,89 EUR, poleg tega je bila ena stavba popolnoma uničena.

Tudi v občini Cerkvenjak so neurja povzročila za dober milijon evrov škode na stanovanjskih objektih, lokalnih cestah in javnih poteh ter kmetijskih zemljiščih. Največ škode – ta se ocenjuje na slab milijon evrov - je na lokalnih cestah in javnih poteh, kjer je najpogostejša poškodba zdrs brežine in posedanje vozišča. Na kmetijskih zemljiščih je odnašalo kvalitetno zemljo, pojavilo se je več razpok in zdrsnilo je nekaj brežin; skupna škoda na tem področju se ocenjuje na okrog 100.000 evrov.

V Občini Sveta Ana se je v letošnjem letu od maja na območju infrastrukture sprožilo 15 plazov. Štirje plazovi so se sprožili v bližini objektov, a so te hitro in učinkovito ustavili. Ob tem beležijo na kmetijskih površinah in gozdovih še nadalje preko 30 plazov, nekateri so tudi večjih razsežnosti. »Sled dejstva, da so nekateri plazovi ovirali in onemogočali promet na določenih cestah, smo takoj po sprožitvi s svojimi ekipami že začeli z interventnimi ukrepi preprečitve nadaljnje škode in ustavitve plazenja. Prav tako smo z interventnim ukrepom uspeli ustaviti drseči plaz v Zg. Ročici, ki je sproti zasipaval cesto in onemogočal dostop do stanovanjskega objekta,« opiše župan Martin Breznik in opozori, da so se podobni dogodki običajno zgodili največ enkrat na leto, letos pa so območje občine Sv. Ana v obdobju treh mesecev prizadela štiri velika neurja, od katerih so se po treh sprožali plazovi.
Po ocenah komisije je škoda na infrastrukturi in plazovih v območju stanovanjskih objektov okrog milijon evrov, ob tem pa vsaj nadaljnega pol milijona na območju kmetijskih plazov in plazov na gozdnih površinah ter plazov v vinogradih. Del teh namreč onemogoča dosedanjo rabo površin.

Največ plazov na območju Občine Sv. Jurij v Slov. goricah se je v letošnjem letu sprožilo na območju Malne, Partinja, Spodnjega in Zgornjega Gasteraja, Žitenc in Jurovskega Dola – poškodovana je cestna infrastruktura, ogroženi so stanovanjski objekti. Najnujnejše sanacije so pokrili z intervencijskimi sredstvi, ki so jih prejeli od države, kje bodo vzeli preostanek denarja za dolgoročno sanacijo še ne vedo. Za le-to bi občina potrebovala 524 tisoč evrov, takšen znesek je prijavila tudi državi. Župan Peter Škrlec sicer ocenjuje, da je glede na razmere na trgu, ta znesek realno kar enkrat višji. Za sanacijo največjega plazu, zaradi katerega je zaprta cesta, so že pripravili projekt sanacije, za ostale izvajajo geološko raziskavo tal in iščejo najbolj optimalne rešitve.