Literarna transverzala Sv. Trojica - Slov. Gradec - Ljubljana

Kronisti so zabeležili, da je bilo v Gradišču v Slovenskih goricah prvo srečanje pesnikov in pisateljev-začetnikov 11. februarja 1973 leta v prostorih kulturnega doma. To in vsa naslednja srečanja so bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Natanko po petdeseih letih, torej 11. februarja 2023, se je zgodilo praznovanje zlatega jubileja. Na isti dan in mesec kot pred petdesetimi leti in v istem prizorišču, v dvorani doma kulture pri Sv. Trojici, kot se v samostojni Sloveniji vnovič imenuje nekdanje Gradišče. Priokus zgodovine, spominjanja in vznesenosti tistih, ki so ustvarili literarno gibanje začetnikov, so bili bila rdeča nit dobro pripravljene praznične prireditve, katero je povezovala Marija Šauperl. Tako kot pred pol stoletja je bila tudi tokrat dvorana polna obiskovalcev, kar je bila največja zahvala vsem, ki so pri snovanju tega lierarnega gibanja sodelovali. Ne zgolj pobudnkom, organizatorjem, mentorjem, članom strokovnih žirij, pač pa morda še bolj mnogim domačinom, ki so organizatorjem stali ob strani in na vsakem koraku ponujali literatom roko v pozdrav in izrekali iskreno dobrodošlico. Zato so spomini literatov na Gradišče nepozabni, je bilo slišati iz ust Brede Slavinec, udeleženke srečanja leta 1982.

Zgodovine in kronologije ne bomo ponavljali, ker je tudi našim bralcem že dobro znana. Naj zgolj spomnimo na javno vprašanje pesnika Nika Grafenauerja pred petdesetimi leti, ko se je v zapisu za tednik 7D vprašal: »Je Gradišče (Sv. Trojica) v Slovenskih goricah pravi kraj za festival amaterskega pesništva«? In odgovor – Gradišče je pravi kraj, saj ima globoke literarne korenine. Od Oroslava Cafa do dr. Alojza Kraigherja, od Ivana Cankarja do Iva Brnčiča in še mnogih drugih. Iz srečanja se je razvila še literarna kolonija in nastala je nepogrešljiva revija Mentor. Vse to je dediščina gradiških začetkov, ki so vredni spoštljivega spominjanja. »Pridelki sejanja« so bili  vedno  obilni, predvsem pa iz letine v letino  – kvalitetnejši, dokler se gradiško polje ni izrodilo in je šla setev drugam, na Koroško, v Slovenj Gradec in k Urški. Prvo seme pa je vendarle vzklilo med zidovi trojiškega doma kulture. Zelo preprosta in enostavna zgodovinska resnica.

Dom kulture pri Sv. Trojici – zibelka literarnega gibanja začetnikov. Foto: Marjan Toš

To je v svojem vsebinsko in sporočilno izjemno bogatem nagovoru večkrat poudaril tudi slavnostni govornik, pisatelj, dramatik in dramaturg Tone Partljič. Njegove besede so odzvanjale v dvorani, v kateri je bila kultura vedno doma in segale v dno duše obiskovalcem, saj so bile izbrane, iskrene in z bogatim domoljubnm nabojem. Partljič je izpostavil bogato kulturno in literarno tradicijo Sv. Trojice, omenil je Oroslava Cafa, dr. Lojza Kraigherja, Ivana Cankarja, Iva Brnčiča in ostale, ki so v tem kraju delovali. Posebej je izpostavil vlogo in pomen Lojza Kraigherja, ki je tod napisal znamenitega Kontrolorja Škrobarja, verno sliko dogajanja pred prvo svetovno vojno v Slovenskih goricah, s poudarki na narodnostem prebujanju in utrjevaju slovenstva v nemško vplivnih  trgih, kakršna sta bila tudi Sv. Lenart in Sv. Trojica. Kraigher bi moral biti deležen večjega spoštovanja, saj je kraju pustil predragoceno dediščino. Ivan Cankar je pri njem napisal Lepo Vido, iz Trojice pa so romala njegova pisma v Ljubljano z imenitnimi orisi življenjskih, kulturnih in političnih razmer v Slovenskih goricah. Po Partljičevh besedah pripada Sv. Trojici podobno mesto kot Cankarjevi Vrhniki ali Prešernovi Vrbi.  Tukajšnji ljudje so znali slovensko kulturo in slovenski jezik ohraniti tudi v viharju druge svetovne vojne, ko je nemški nacizem želel Slovence kot narod uničiti. Preprosti ljudje na podeželju so v veliki večini ostali slovenski domoljubi. V teh hudih časih so slovensko molili, doma slovensko učili svoje otroke, celo dramske predstave so prirejali v skritih senikih in na vse načine ohranjali slovenski jezik. Partljič je ob koncu nagovora, v katerem ni pozabil omeniti vloge pisatelja Petra Božiča pri začetkih in razvoju literarnega gibanja v Gradišču, z izbranimi besedami in s spretnim vsebinskim poudarkom menil, da je treba lep slovenski jezik negovati tudi v zdajšnjih turbolentnih časih. Predlagal je, da naj dobi literarno gibanje, ki ima korenine v tem kraju, širšo dimenzijo spominjanja in da naj se vzpostavi literarna transverzala Sv. Trojica – Slovenj Gradec – Ljubljana. Občinstvo je pobudi pritrdilo z dolgim aplavzom.

Foto: Matej Emeršič

Doživeti, rahlo zgodovinsko in poetično obarvani spominski večer so obogatili s skrbno izbranim kulturnim programom in s podelitvijo zahval KD Ernest Golob – Peter  tistim, ki so pred petdesetimi leti gradili temelje tega literarnega gibanja. Zveza kulturnih društev Slovenskih goric pa je podelila priznanja posameznikom in društvom za ustvarjalno delovanje v dolgih desetletjih kulturnega snovanja. Priznanja je podelil predsednik ZKD Slovenske gorice Drago Lipič.

Dolgoletni mentor mladih literatov, pisatelj Peter Božič v družbi Bojana Golije in Vena Dolenca na 6. literarni koloniji. Foto: Drago Lipič, arhiv KD Ernest Golob Peter