Ob obletnici smrti Rudolfa Maistra – Vojanova je mariborsko Maistrovo domovinsko društvo pripravilo spominsko slovesnost na Pobrežju in v Miklavžu pogovor o Maistrovem borcu Francu Vauhniku
Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor je ob obletnici smrti generala Maistra (general je umrl 26. julija 1934) organiziralo spominsko svečanost pri grobnici generala Maistra na pobreškem pokopališču v Mariboru. Predstavniki Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, Zveze društev general Maister in Slovenske vojske so položili venec na generalov grob. Zbrane sta nagovorila predsednik društva Aleš Arih in predsednica Zveze društev general Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec. V kratkem kulturnem programu sta nastopila dramski igralec Bojan Maroševič v vlogi generala Maistra in Skupina Zven.

Naj ob tem spomnimo, da je na Uncu pri Rakeku generala Maistra zadela kap, za njenimi posledicami je 26. julija 1934 umrl. V Celju se mu je poklonila velika množica ljudi. V Mariboru so pripravili mrtvaški oder v veži mestnega magistrata, kjer se je od njega poslovilo na tisoče Mariborčanov in okoliških prebivalcev. 28. julija 1934 so generala Maistra z velikimi častmi pokopali na pobreškem pokopališču v Mariboru. Pogrebni sprevod je odšel z Glavnega trga čez Stari most, po Tržaški in Pobreški cesti do pobreškega pokopališča.

Po slovesnosti pri Maistrovi grobnici na Pobrežju so se mariborski Maistrovci v Miklavžu na Dravskem polju pri spominski plošči posvečeni Francu Vauhniku, prvemu padlemu Maistrovemu borcu, in Josipu Simčiku, prvi žrtvi slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991, poklonili tudi njunemu spominu. Predsednik društva Aleš Arih je spregovoril o zgodovinsko pomembni družini Vauhnik, največ o prvem padlem Maistrovem borcu Francu Vauhniku, ki je sodeloval v prvi svetovni vojni. Maistrov borec je bil tudi slavni obveščevalec Vladimir Vauhnik, ki je sodeloval v drugi svetovni vojni. Tretji član družine Vauhnik je bil Vinko Vauhnik,,ki je sodeloval v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991. Bil je tankist v Jugoslovanski ljudski armadi in je ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991 iz Banja Luke pobegnil v Maribor in se pridružil Teritorialni obrambi RS.

Udeleženci prireditve so si lahko ogledali nagrobnik Franca Vauhnika, ki ga je Peter Breznik rešil pred propadom. V Miklavžu je v baru La Boheme tudi razstava o generalu Maistru, likovna zbirka in zbirka različnih predmetov slovenske kulturne dediščine.