Lenarški Folkart je letos postregel s prav posebnimi gosti. Njihova dežela velja za eno najlepših v Evropi, plesalci pa ohranjajo čisto pristnost svoje kulture in tradicije, kar tudi v folklornem svetu postaja redkost. V lenarški športni dvorani je nastopila Grupo Etnográfico de Areosa. In z njimi so plesali tudi obiskovalci!

Gre za kulturno društvo iz Portugalske, ustanovljeno leta 1966. Člani ohranjajo tradicijo, običaje in navade Viane do Castelo, najbolj severnega mesta Portugalske. V vasi ženske še danes ob posebnih praznikih nosijo oblačila, ki so jih tamkajšnje prebivalke nosile konec 19. in v začetku 20. stoletja.  

Po besedah članice skupine Mafalde, sicer učiteljice angleščine, so bile ženske tiste, ki so deželo obdržale skupaj. Gre za to, da so ženske, kakor so prikazali z enim izmed plesov, ostajale doma, delale, skrbele za otroke in molile za varno vrnitev svojih mož in sinov z morja.

Flavio je zaigral na dude.

Njihov družbeni status, količina premoženja in ali se je njihov mož vrnil z morja pa se odraža na njihovih oblačilih – če so krila na spodnjem robu bogato okrašena z vezenino je ženska imela bujno domišljijo, dovolj časa in denarja, v kolikor pa je spodnji rob neokrašen pa je najbolj verjetno, da se mož lastnice krila ni vrnil z morja. Krila z geometrijskimi vzorci so starejših letnic kakor krila z rožnatimi vzorci. Njihova posebnost pa je tudi skrivni žep, bogato okrašen, s cvetličnimi vzorci ali napisi amor (ljubezen) ali Viana (njihovo mesto). Na plesalkah pa je bilo mogoče opaziti tudi precej nakita, ki je bil prav tako odraz finančnega stanja družine – v nakit so vložili svoje premoženje, če je denarja zmanjkalo, so nakit prodali. Na glavah plesalk je tudi ruta, ki pa ne izvira iz portugalske tradicije, temveč so jim jo iz severne Afrike najverjetneje prinesli možje, ko so se vrnili s svojimi barkami. Oblačila plesalcev so preprosta, izdelana v tovarnah, medtem ko so prej opisana oblačila plesalk v celoti izdelana ročno. Na začudenje obiskovalcev pa so plesalke plesale v nekakšnih natikačih, za kar je potrebne precej spretnosti. Po Mafaldinih besedah so bile sicer bose, natikače pa so obule samo ob posebnih priložnostih.

Številčen je tudi del članov, ki skrbijo za glasbo. Flavio, iz vrst skupine, je zaigral celo na dude. Plesalcem se je ob koncu zahvalil župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger in predstavnikom skupine predal pozornost v zahvalo.

Člani skupine so ob koncu pripravili pravo presenečenje za vse zbrane – po zadnjem odplesanem spletu, ki je ponazarjal tlačenje grozdja v vinski regiji Porto, so se odpravili na tribune in enega izmed preprostejših plesnih korakov, ki so ga poimenovali kar valček, a ga odplešejo precej drugače kot je znan nam, naučili kar vse. Zbrani so si bili enotni, da bi ples z gosti lahko postal vsakoletni del lenarškega Folkarta in jim bo ostal v res lepem spominu.