Vse večji nemir v naravnem okolju je eden od poglavitnih vzrokov povozov na cestah

V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2.252 prostoživečih živali, od tega kar 1.538 osebkov srnjadi. Kot sporočajo iz Lovske zveze Slovenije (LZS), število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6.383 osebkov divjadi, med njimi kar 4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi. Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci s cestami in lovišči ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi; namen aplikacije je, da lovec že na kraju samega povoza, poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo, evidentira točno lokacijo povoza divjadi, so še zapisali na LZS.