Pred 830 leti je bilo zdajšnje središče Slovenskih goric prvič omenjeno v zgodovinskih virih

Danes mineva natanko 830 let od prve omembe Lenarta v pisnih zgodovinskih virih. Tega dne leta 1196 je namreč papež Celestin III. izdal bulo za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate, v kateri se sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi nekatere v Slovenskih goricah – pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum).
Kraj je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta. Zdajšnja cerkvena stavba, ki je posvečena sv. Lenartu, je bila sezidana med leti 1515 – 1518 in je najlepši primer pozne slovensko goriške gotike. Prva znana omemba župnije sv. Lenarta sega v leto 1354. To je bila prva župnija, ki se je izločila iz pražupnije Jarenina. Trški sodnik se sicer omenja že leta 1332, uradno pa mu jih je potrdil vladar Friderik III. šele leta 1447. Trškega sodnika so volili vsi polnopravni tržani, potrjeval pa hrastovški gospod. Zgodovina Lenarta je bila tesno povezana s hrastovškim gospostvom. 

Središče Lenarta z župnijsko cerkvijo. Foto: Ines Zadravec

Leta 1850 je začelo delovati Okrajno sodišče Sv. Lenart. Skozi 830 – letno zgodovino je Lenart doživljal vzpone in padce in je danes pomembno upravno – politično, gospodarsko – zaposlitveno, kulturno in trgovsko – oskrbovalno središče osrednjih Slovenskih goric.

Ob jubileju je izšla zajetna monografija Lenart - 830 let identitete, 35 let državnosti, v avli Jožeta Hudalesa v občinski stavbi pa je na ogled razstava z istim naslovom, kot ga nosi monografija. Ob visokem jubileju se bo zvrstilo več prireditev. Osrednja svečana akademija bo v petek, 19. junija, ob 19. uri v Domu kulturu v Lenartu.