Mineva 830 let od prve pisne omembe Lenarta v zgodovinskih virih
Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov (to so bili bogati fevdalni gospodje in koroški vojvode), že leta 1196 pa je bil kraj v lasti šentpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem. Tega leta se listinski tudi prvič omenja in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi tudi nekatere v Slovenskih goricah – pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Iz tega sledi, da je tedaj cerkev sv. Lenarta že stala. V letu 1354 se prvikrat omenja žitna desetina »in der pfarre ze Sant Leonhard bei Marcchburg«, kar potrjuje domnevo Frana Kovačiča, da je pri Sv. Lenartu nastala samostojna dušnopastirska postojanka v 14. stoletju.

Listina prve omembe Lenarta z dne 17.6. 1196. Avstrijski državni arhiv na Dunaju

Velik pomen za razvoj Lenarta, kakor tudi njegove širše geografske okolice, gre pripisati dejstvu, da je že pred nastankom hrastovškega gospostva te kraje zajela cerkvena organizacija. Prva omemba župnije sega v leto 1354. Tako je bila župnija s sedežem pri cerkvi svetega Lenarta prva, ki se je izločila iz pražupnije Jarenina. Nastanek samostojne lenarške župnije je bil velikega pomena za sam razvoj kraja in njegovo vlogo v širšem prostoru. Kraj se je razvijal na položnem griču ob tranzitni cesti, vendar ugodne prometne lege nikoli v zgodovini ni znal dodobra izkoristiti. Trške pravice je Lenartu potrdil Friderik IV. leta 1447, a je trške pravice dejansko imel že  pred letom 1332, ko se prvič omenja trški sodnik.

Pozabljena podoba Sv. Lenarta v Slov. goricah z lipo v središču trga. Arhiv SEM

Trško sodišče je delovalo do leta 1850, ko je bilo v okviru upravnih reform v Avstriji ustanovljeno Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Z njim je Lenart začel pridobivati na veljavi v širšem prostoru. Leta 1989 je bil trg Lenart razglašen za mesto, leta 1996 pa je bilo slovesno praznovanje 800-letnice prve pisne  omembe kraja v zgodovinskih virih. Ob tej priložnosti je bil v mestnem parku spominski gaber, ki je pognal globoke korenine in lepo raste mestu in meščanom v trajni spomin in ponos.