Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah, idilična občina, morda po površini ne izstopa, a skriva zanimive statistične podatke, ki slikajo življenje v tej majhni skupnosti. Po podatkih, objavljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2022, se občina Sveti Jurij uvršča na 177. mesto po površini med slovenskimi občinami in beleži pozitiven selitveni prirast.

V letu 2022 je občina štela približno 2.110 prebivalcev, med katerimi je prevladovalo nekoliko več moških (približno 1.090) kot žensk (približno 1.030). Čeprav se po številu prebivalcev uvršča na 181. mesto med slovenskimi občinami, pa je bila gostota naseljenosti na kvadratnem kilometru (km²) občine nižja od nacionalnega povprečja, saj je tam živelo povprečno 69 prebivalcev na km² v primerjavi z državnim povprečjem, ki je 104 prebivalce na km². Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal 7,1, kar je nad državnim povprečjem (4,6). Poleg tega je povprečna starost prebivalcev v občini Sveti Jurij znašala 43,6 leta, kar je nekoliko nižje od povprečne starosti prebivalcev v Sloveniji (43,9 leta). Ta podatek nakazuje nekoliko mlajšo populacijo v primerjavi s celotno državo.

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah se tako izkaže za zanimivo področje, kjer kljub manjši površini in populaciji opazimo določene posebnosti v demografski sestavi in migracijskih trendih, ki se razlikujejo od državnega povprečja. Za občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah april ni le mesec pomladnih svežin, ampak tudi čas praznovanja, saj se bliža njihov 18. občinski praznik. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Petrom Škrlecem, ki nam je zaupal nekaj vpogledov v pretekle investicije in načrtovane projekte, ki bodo še dodatno obogatili njihov kraj.

Katere investicije so zaznamovale preteklo leto?

Preteklo leto je zaznamovala predvsem ena velika investicija - projekt kolesarskih povezav, za katerega smo namenili več kot 500.000 evrov lastnih proračunskih sredstev, medtem ko je bilo okrog 1.300.000 evrov sofinancerskih sredstev. A kljub temu so bili v letu 2023, ki so ga zaznamovali predvsem naravne nesreče, obilno deževje in plazovi, ki niso prizanesli niti naši občini, realizirani tudi neki manjši načrtovani projekti - tukaj imam predvsem v mislih sofinanciranje nakupa gasilskega vozila, položitev vodovodnih cevi ob kolesarki od Lenarta proti Jurovskemu Dolu, nakup zemljišča za prireditveni prostor, sodelovanje v projektu Trajnostna e-mobilnost in drugi. Čeprav ne gre za investicije, se moram dotakniti tudi rednih socialnih transferjev, ki se iz leta v leto povečujejo, velik strošek predstavlja tudi redno vzdrževanje občinskih cest, prav tako smo že v lanskem letu začeli s sanacijo plazov (Žitence in Partinje).

Saniran plaz na Malni.

Kako se načrtuje razvoj občine v prihodnjem obdobju glede na obstoječe strategije, prioritete, investicije?

Omejil bi se rad zgolj na trenutni mandat, v katerem načrtujemo izgradnjo prizidka vrtca, ki predstavlja velik strateški in finančni zalogaj. S turistično-prireditvenim prostorom bi radi čim prej zagotovili še tako potrebna parkirišča v centru Jurovskega Dola in prostor za večje prireditve. Za potrebe individualne stanovanjske gradnje se načrtuje izgradnja komunalne opremljenosti naselja JD-06, želja pa je sanirati tudi čim več plazov, ki ogrožajo cestno infrastrukturo, torej sprva pridobiti ustrezno dokumentacijo in nato izvesti samo sanacijo. Že dve leti se načrtuje obnova ceste na Malni, izvedba katere se je zaradi dveh sproženih plazov nekoliko zamaknila, seveda pa bo treba modernizirati še kakšno drugo občinsko cesto. Nujna je večja prehrambna trgovina v Jurovskem Dolu, ki sicer ni neposredno v domeni lokalne skupnosti, a resnično upamo, da bomo z izgradnjo stanovanjsko-poslovnih prostorov v zglednem času pridobili tudi to.

Kateri projekti ali pobude so trenutno v teku v občini in kakšen bo njihov vpliv na lokalno skupnost?

Že omenjena izgradnja komunalne opremljenosti na območju JD-06 bo zagotavljala novo gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Jurovskem Dolu, v načrtu je gradnja večstanovanjskega objekta, v pripravi so spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta, ki bodo prav tako pobudnikom dale možnost za načrtovane gradnje, tudi izven samega centra Jurovskega Dola. V izvedbi je priprava dokumentacije za turistično-prireditveni prostor, izvajata se sanacija nastalih plazov in obnova ceste na Malni, skupaj s sosednjima občinama Lenart in Sveta Ana bomo pristopili k pripravi celostne prometne strategije. Želja je zagotoviti občanom ugodne življenjske pogoje, seveda te, na katere ima lokalna skupnost vpliv.

Tukaj se bo nahajal nov prireditveni prostor s parkirišči. Staro transformatorsko postajo bo Elektro Maribor odstranil in električni transformator postavil na drugo lokacijo.

Nadgradnja vrtca je zagotovo ena izmed pomembnejših investicij. Kako kaže, so se dela že začela?

Čeprav bi si želeli, še z deli, povezanimi s pridobitvijo dodatnih vrtčevskih prostorov, nismo začeli. Smo v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Načrtujemo, da bomo z deli začeli v drugi polovici leta, večina del pa bo se izvajala v letu 2025.

Podobo centra bo dopolnil tudi turistično-prireditveni prostor. Kako daleč ste s tem projektom?

Smo v fazi priprave dokumentacije, ki se potrebuje za izvedbo del. V načrtu je, da se uredijo parkirišča za avtomobile, načrtovani so dve parkirni mesti za avtodome in manjši objekt, v katerem bi uredili sanitarije. Na zemljišču, ki ga je občina kupila v lanskem letu, stoji tudi električni transformator, ki ga načrtuje Elektro Maribor prestaviti na drugo lokacijo, stara transformatorska postaja pa se bo odstranila. Tako bomo poskušali obe načrtovani investiciji peljati vzporedno, pri čemer upamo na kar se da čimprejšnjo realizacijo.

Kako je s sofinanciranjem investicij - kakšen je delež državnih sredstev in koliko evropskih sredstev vam bo uspelo počrpati?

Seveda upamo na čim višje odstotke sofinanciranja projektov, čeprav sploh male občine nismo najbolj zadovoljne s samimi nameni, ki so predvideni za sofinanciranje v naslednji finančni perspektivi. V preteklosti smo lahko evropska sredstva koristili za sofinanciranje izgradnje cest, komunalne infrastrukture, obnovo trga in kulturnega doma, žal pa lahko trdim, da takšnih časov več ni, in kot kaže, jih več ne bo. Strategije financiranja so danes nastavljene drugače in zasledujejo cilje zelenih shem, trajnostne mobilnosti in čistilnih naprav v velikosti, ki ne pridejo v poštev za našo občino. Za pridobitev evropskih sredstev se bomo tako poskušali predvsem povezovati s sosednjimi in drugimi občinami v projektih, s katerimi bomo dosegali skupne cilje, na primer z ureditvijo prostora za raztros pepela na pokopališču, ureditev športnih površin, drugih zelenih površin itd.

Kaj bi radi poudarili kot največji dosežek ali najbolj ponosen trenutek v vašem mandatu do zdaj?

Težko je izbrati en največji dosežek ali najbolj ponosen trenutek. Če pogledam bolj osebno, imam tri otroke in se ne bi mogel odločiti, na katerega izmed njih sem najbolj ponosen, enako je pri občinskih projektih, ki so v prvi vrsti namenjeni ljudem. In včasih kak manjši, neznatni projekt občanu oziroma občanom pomeni več kot kakšna investicija, za katero se namenijo velika proračunska sredstva. Prav s tem zadovoljstvom, ki ga dosežeš pri ljudeh, bi lahko potem merili vrednost projekta. Pa če se pošalim, je projektov, na katere sem ponosen, več kot imam otrok.

Kakšne so vaše želje ob 18. občinskem prazniku in kaj želite svojim občanom?

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah letos obeležuje 18. občinski praznik. Lahko bi rekli, da smo dosegli polnoletnost, neko zrelost. Želim si, da bi bili občani ponosni na naš kraj, svojo občino, da bi ju s svojim udejstvovanjem, predlogi in pobudami tudi sooblikovali. Še naprej si želim dobrega sodelovanja s šolo, društvi in vsakim občanom posebej, da bi tako enotno in uspešno pisali zgodbo o razvoju in napredku občine. Ob občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitam in jim želim prijetna druženja v okviru prireditev, ki jih skupaj pripravljamo.