V okviru letošnjega občinskega praznika pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah se je v torek, 18. aprila, nekaj manj kot 40 ljudi zbralo v kulturnem domu na uri rodoslovja. Ljubiteljski zgodovinar Aleksander Purgaj in arhivski svetnik Arhiva Republike Slovenije Ivan Fras sta za zbrane pripravila predavanje pod »Od Deutschmana do Kocbeka«. V uvodu je zbrane nagovoril župan občine Peter Škrlec.

Aleksander Purgaj, nekdanji prebivalec gostujoče občine, je v preteklih letih izbrskal in ohranil velike zgodbe domačega kraja. Obudil je prvo povest Slovenskih goric Zvesta Slovenka, ki se je dogajala pred 600 leti. Skupaj s profesorico zgodovine na Osnovni šoli Jožeta Hudalesa Jurovski Dol Mileno Kokol, prisotno tudi na dotičnem dogodku, sta obudila in postavila na častno mesto Ivana Roškarja, politika in umnega kmetovalca iz Malne. Lansko leto so izdali zgodovinske zapise o Gregorju Einspielerju, duhovniku, ki je pred 100 leti veliko doprinesel Slovenskim goricam. To so le nekatere zgodovinske zgodbe, zaradi katerih je občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah po besedah župana med ljudmi vse bolj poznana po odkrivanju, ljubezni in spoštovanju zgodovine.

Na uri rodoslovja »Od Deutschmana do Kocbeka« so zbrani spoznavali dva pomembna rojaka s Spodnjega Gasteraja. Johann Deutschman, rojen leta 1826, se je v času svojega umetniškega ustvarjanja na Dunaju podpisoval kot mestni orglar ter izdelovalec glasbenih avtomatov in harmonijev. Glasbila je prodajal po vsej monarhiji, pa tudi v Ameriko. Druga tema dneva je bil Valentin Kocbek, oče politika, pisatelja in morda največjega pesnika Slovenskih goric Edvarda Kocbeka, o katerem je bilo v Jurovskem Dolu že veliko povedanega. Arhivski svetnik Republike Slovenije Ivan Fras je obiskovalcem predstavil strokovni prikaz in razlago raziskave rodoslovja obeh znamenitih Gasterajčanov. Na praktičnih primerih je znanje, ki ga sam pridobiva že vrsto let, na preprost in razumljiv način predajal poslušalcem.

Ob koncu prireditve je župan Peter Škrlec v imenu občine prejel reprodukcijo najstarejšega zemljevida fare Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki ga je leta 1820 na zahtevo graškega škofa ustvaril takratni jurovski župnik Franz Leich. Zemljevid je v Nadškofijskem arhivu v Mariboru odkril prav Aleksander Purgaj, ki se je uspel dogovoriti tudi za dovoljenje za reprodukcijo. Občini ga je predal v želji, da ga ta izobesi na vidnem mestu, kjer bo v čast vsem občanom in občankam Svetega Jurija.