Kmetijstvo je dejavnost, ki je izrednega pomena v smislu zagotavljanja prehranske varnosti prebivalstva vsake države. Kljub nespornim koristim, ki jih kmetijstvo za neko družbo prinaša, pa prihaja tudi do konfliktov med kmeti in ostalimi prebivalci podeželja. Še posebej je tu na udaru živinoreja, ki z emisijami v okolje nemalokrat povzroča spore na podeželju.

Razvoz tekočih živinskih gnojil (gnojevke in gnojnice) je področje kmetijstva, ki je regulirano s tako imenovano nitratno direktivo, ki prepoveduje gnojenje trajnega travinja z gnojevko od 15. novembra do 1. marca. Prepoved velja za celotno območje Slovenije, razen Primorske. Slovenija je glede klimatskih razmer zelo raznolika država. Za severovzhodno Slovenijo je značilen zgodnejši razvoj vegetacije v primerjavi z zahodno Slovenijo (to kažejo uradna spremljanja fenoloških faz).

Kaj pridobimo z zgodnejšim gnojenjem? Razvoz gnojevke takoj ob začetku vegetacije prispeva k boljšemu izkoristku hranilnih snovi iz živinskih gnojil. Travna ruša najbolje izkoristi hranila prav spomladi, dobro prehranjena ruša se tudi lažje ubrani suše. Prav tako se zmanjšajo potrebe po skladiščnih kapacitetah za gnojevko. S pravilno rabo živinskih gnojil zmanjšamo stroške nabave mineralnih gnojil na kmetijah. Ob tem vnašamo v prst organsko snov, ki zagotavlja rodovitnost tal in preprečuje erozijo. Posledično se zmanjšajo negativne posledice podnebnih sprememb, ki se odražajo v daljših sušnih obdobjih in povečanju števila vročih dni vsako leto.

Zaradi vseh koristi uporabe živinskih gnojil v kmetijstvu smo želeli v našem poskusu določiti optimalni čas gnojenja z gnojevko, ki ne povzroča onesnaženja podtalnice z nitrati in hkrati zagotavlja čim manj ostalih nezaželenih posledic za prebivalstvo. Z optimalno rabo živinskih gnojil lahko v tla vnesemo več organske snovi, kar prispeva k trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Poskus, v katerem smo preverjali, ali obstaja nevarnost izpiranja nitratnega dušika v globlje plasti tal, je potekal dve leti (2021 in 2022). V poskus smo vključili šest kmetijskih gospodarstev na območju Podravja. Izbrali smo kmetijska gospodarstva z različnim tipom tal in različno nadmorsko višino. Vzorce tal smo jemali na delih parcel z različnim režimom gnojenja z gnojevko: 40 m³ na ha, 20 m³ na ha in površino brez gnojenja z gnojevko. Gnojevka je bila na površine aplicirana kmalu po 1. februarju in nadalje vsakih 10–14 dni. Gnojenje z živinskimi gnojili za namene poskusa izven dovoljenega časa je bilo najavljeno in posebej odobreno s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gnojevka je bila na površinah aplicirana zgolj v primeru, da tla niso bila pomrznjena ali pokrita s snegom.

Namen poskusa je bil preveriti, v kolikšni meri prihaja do izpiranja nitratov v spodnje plasti tal pri gnojenju površin z različno količino gnojevke v različnem času razvoza na površine, pokrite z zelenim pokrovom, v našem primeru s travno rušo. Rezultati analize vzorcev tal so pokazali, da izpiranja nitratnega dušika na površinah z normalnim odmerkom aplicirane gnojevke v nižje plasti tal ni bilo. Na površinah, kjer smo aplicirali zelo visoko količino gnojevke (40 m³ na ha), smo izpiranje nitratov v globlje plasti tal v poskusu zaznali v zelo malem številu vzorcev. V prvem letu poskusa smo nitrate v nižjih plasteh tal zaznali pri manj kot 1,2 % vzorcev (3 vzorci od 256 analiziranih vzorcev) in v drugem letu poskusa pri manj kot 1 % vzorcev (2 vzorca od 213 vzorcev v globini 60–90 cm).

Poskus je pokazal, da na površinah z zelenim pokrovom nevarnosti izpiranja nitratov v nižje plasti tal pri gnojenju z običajnimi odmerki gnojevke ni. Po drugi strani pa smo v poskusu dokazali, da lahko v primeru normalne razporeditve padavin v zgodnji pomladi z zgodnejšim razvozom gnojevke dosežemo na travinju bistveno večje pridelke pri prvem odkosu.

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov loči dve območji z različnimi termini omejevanja uporabe živinskih gnojil na kmetijskih površinah. V našem poskusu so bile prikazane prednosti zgodnejšega razvoza gnojevke, zato bi bilo treba razmisliti o spremembah Uredbe, saj bi s tem kmetje na območju vzhodne Slovenije precej pridobili brez škodljivih posledic za okolje. Z optimizacijo rabe živinskih gnojil ne bi pridobili le kmetje, ampak celotna Slovenija, in sicer prek trajnostne rabe kmetijskih zemljišč, izboljšane odpornosti kmetijske pridelave na podnebne spremembe, nižjega ogljičnega odtisa v Sloveniji pridelane hrane in zmanjšanja smradnih emisij na podeželju. 

Rezultate projekta sta projektna partnerja zainteresiranim predstavljala 4. in 5. novembra tudi v Lenartu.

Besedilo: Daniel Skaza, KGZS – Zavod Ptuj, in Milena Grabušnik, RASG