Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so v Knjižnici Lenart pripravili predstavitev knjige Ko ni poti nazaj Jasmine Rojko. Gre za literarni prvenec avtorice, ki izhaja iz Negove in je spomine, s katerimi je tudi osebno povezana, prelila na papir ter jim v samozaložbi dala knjižno podobo. Roman je za izposojo že na voljo v Knjižnici Lenart. Dogodka v Lenartu pa so se udeležili tudi sorodniki protagonistov romana iz Avstrije.

Ko ni poti nazaj je roman s podnaslovom Pripoved o senci vojne in strtih srcih. "Majhna vasica Negova tik pred koncem druge svetovne vojne. Trojni umor matere in otrok pretrese skupnost. Edini preživeli spregovori - in s tem sproži verigo izdaje in maščevanja. Mirko in njegova družina postanejo tarča političnega pregona, iztrgani iz doma in pahnjeni v neznano. Kdo je stal za umorom? Bi ga lahko preprečili? In zakaj morajo nedolžni plačati najvišjo ceno?" Nas avtorica Jasmina Rojko vabi k branju z zapisom na platnici knjige. Mogočen naslov romana "Ko ni poti nazaj" pa nas spodbuja k vprašanju, kaj ostane, ko ni poti nazaj?

Jasmina Rojko je knjigo predstavila ob pomoči knjižničark. Foto: Anja Tlakar

Jasmina Rojko prihaja iz Negove, na Lenart pa jo vežejo spomini na družinske izlete do sladoledarja in poti z avtobusom. Sedaj biva v Dragomerju, a se v Negovo rada vrača k svojim domačim. V Knjižnici Lenart je s pomočjo projekcije razkrila še več fotografij oseb, ki jih bralci srečamo v njenem romanu, s čimer je želela podkrepiti zgodbo ter utrditi občutek, da je to zgodba resničnih ljudi. Nekaj fotografij je tudi del knjige, ki tako prerašča v svojevrstno kroniko. "

Imena so resnična, tako kot okvir zgodbe, pri sami pripovedi pa sem si dovolila nekaj literarne svobode, da se le-ta bolj tekoče bere ter skuša pristneje orisati občutja oseb. Izmišljena lika sta samo Treza in Božo Novak, ki ju spoznamo na vlaku med deportacijo. Strah me je bilo, kako bo zgodba sprejeta, saj so zgodbe posameznih zgodb posebej težke, naložena jim je določena mera krivde. A me res veseli, da je delo sploh med Negovčani in prebivalci okoliških krajev zelo dobro sprejeto, nekateri se Mirka in Zefike Hajnžič, osrednjih likov zgodbe, še spominjajo. Spet drugi pristopijo k meni, če bi želela kdaj zapisati še njihove spomine." je med pogovorom v Knjižnici Lenart v četrtek, 23. aprila, razkrila Jasmina Rojko, sicer oblikovalka, ki je zaslužna tudi za oblikovanje in naslovnico romana.

Rojkovi se je zahvalila direktorica Knjižnice Lenart. Foto: Anja Tlakar

"Nastaja že moje drugo literarno delo. A o njem več razkrijem v prihodnosti."

Roman "Ko ni poti nazaj" ni le zgodba o eni družini, je zgodba mnogih. Je zgodba, ki temelji na spominih sorodnikov oseb, ki jih je Jasmina vključila v svojo pripoved in gre za roman, ki je uokvirjen v zgodovini, a ne z namenom poudarjanja politike, ideologije ali česa podobnega. Ampak gre za spomine, ki so ujeti v obliki, katere ni moč pozabiti in bo tu tudi za zanamce. Pri čemer Jasmina Rojko do svojega dela čuti veliko odgovornost in spoštovanje ter hvaležnost do vseh, ki so ji pri tem pomagali, tudi do svojih staršev, ki sta bila prva bralca knjige in v veliko pomoč.

Dogodka v Lenartu pa se je udeležil tudi vnuk Mirka in Jožefe Hajnžič, ki biva na Avstrijskem Koroškem. "Mirko je tisti, ki je zaslužen, da še danes govorimo slovensko, saj on z nami nikoli ni govoril nemško. Pri mlajših rodovih je to nekoliko manj prisotno, pri nas starejših, pa je ta zavest še posebej močna." 

Predstavitev romana je bila vključena tudi v nacionalni dogodkovnik Noč knjige 2026.