NAJPREJ GRDE RAČKE, NATO PA MOGOČNI BELI LEPOTCI

Labódi so rod velikih vodnih ptic iz družine plovcev, ki vključuje tudi gosi in race. To so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano, niso izbirčni. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni,v evropskem prostoru je najbolj poznani labod grbec. Odrasli labodi grbci so poraščeni s snežno belim perjem, mladiči pa so umazano rjave barve (redko tudi beli) in jim včasih rečemo kar »grdi rački«. Pridevek grbec se nanaša na izrazito črno grbo, ki je na korenu oranžno obarvanega  kljuna. Poleg črne grbe, ki je pri samici manjša od samčeve, je značilna tudi labodja elegantna drža z izbočenim vratom v obliki črke S. Pogosti so v urbanem okolju, tudi v mnogih parkih. Na Trojiškem jezeru domujejo že od nekdaj, občasno povzročajo glavobole ribičem, ker jim razvlečejo njihove vabe. A so jih na koncu tudi oni veseli, saj so to res mogoče vodne ptice, vredne občudovanja in spoštovanja.

Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo; samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti ki lahko po dolžini skupaj presežejo dve metra, ter istočasnim tekom po vodi. Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja. Na gladini Trojiškega jezera plavata dva bodoča lepotca, ki jih starša skrbno varujeta. A kljub temu včasih zaplavata tudi po svoje in se nastavita objektivom radovednih obiskovalcev. Najraje se zadržujeta ob obali pri »brunarici« in pri »kapeli« pod romarskimi stopnicami.

Zdaj še "grdi rački", kmalu pa bela lepotca. Foto: Marjan Toš.