Pisateljica Danica Ozvaldič, ki so jo v Knjižnici Lenart gostili v četrtek, 11. aprila, ob Noči knjige, je z zbranimi delila zgodbo svoje družine. Lenart je opomnila na vrednote in medgeneracijsko sodelovanje znotraj družin.

»V tistih časih ni bilo preprosto, sploh z materialnega vidika ne, da smo vsi otroci študirali. Ampak oče in mama sta nas podpirala in nam stala ob strani. Lepa slovenska beseda pa je bila tista, ki je imela med nami zmeraj trdno mesto – oče ni maral tujk in popačenih besed,« je opisovala Danica Ozvaldič, ki je med nastajanjem knjige Krojenje tišine vzpostavila stike z nekaterimi sorodniki, ki jih že dolgo ni videla in se odpravila celo v tujino. Dogajalni kraj knjige pravzaprav ni samo območje naše dežele.

Njen oče je bil rojen v okolici Ormoža in je v otroštvu skoraj popolnoma izgubil sluh. A njegova vera se niti skozi preizkušnje, ki so jih težave s sluhom tekom življenja še prinesle, ni omajala. »Vera je tista vrednota, ki nam jo je oče res z vsem srcem predal. Ter nauk, da ne smemo obsojati, spoštovati je potrebno, ne soditi.« Celo v nemško vojsko so ga naknadno mobilizirali, kljub zdravstvenim težavam. »Izviral je iz družine, ki je imela mlin, zato jim kruha res nikoli ni manjkalo, so pa bili seveda primanjkljaji na drugih materialnih področjih, vendar je bilo okolje ljubeče, družinsko trdno, kar je oče kasneje prenesel tudi na našo družino,« opisuje avtorica, hči osrednje osebe romana. Franček spozna Terezijo in skozi njuno ljubezensko zgodbo se razvije pripoved o Frančekovi poti do mojstrskega naziva na področju krojaštva ter do ozadja, obarvanega z vojno v Mariboru.

Za potrebe romana je avtorica veliko raziskovala. »Imela sem srečo, da sem zadnja očetova leta preživela z njim v neposredni bližini. Do zadnjih dni je veliko pripovedoval. No, ker je pa sicer slabo slišal, se mi zdi, da smo se vsi v družini izurili v jasni izgovorjavi, da nas je lažje razumel,« je opisala Ozvaldičeva, ko je njena sogovornica, urednica Saška Ocvirk, v Lenartu pohvalila njeno bogato besedišče in jasno izgovorjavo. »Dokler še imate priložnost, prisluhnite svojim staršem, starejšim sorodnikom. Nikoli ne veste, kdaj ne bo več možnosti, da slišite njihovo zgodbo, le-te pa bodo v nasprotnem primeru odšle z njimi.«

Avtorici je čestital tudi župan Občine Lenart, ki je prav tako poudaril pomen medgeneracijskega povezovanja znotraj družin, ki je izjemnega pomena. Besede zahvale je povzela direktorica Knjižnice Lenart, Petra Kranvogel Korošec.

Danica Ozvaldič je že leta 1973 v takratnem Gradišču, današnji Sveti Trojici v Slovenskih goricah, prejela nagrado na srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov.

Z glasbo pa sta dogodek dopolnila učenca Zasebne glasbene šole Muziklub Manca Lihtenvalner in Teo Fekonja ter pianistka Miša Mlaj. Knjižnica Lenart pa je literarni večer pripravila v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo.