Prvi november je v svojem najiskrenejšem namenu in teoriji dan, ko se žalujoči ljubeče spominjamo tistih, ki smo jih izgubili, in smo vsaj enkrat na leto sprejeti tudi v bolečini izgube. Toda realnost za marsikaterega žalujočega ne izgleda tako.

Mnogi imajo občutek, da je prvi november zanje postal dodatna obveznost. Dan, ko morajo svojo bolečino dokazovati drugim, ko jo morajo kazati na način, ki se spodobi in pričakuje v njihovi družini in domačem kraju. Dan, ko se sprašujejo predvsem, če so postorili vse, kar so morali postoriti, da ne bodo obsojani in da jim bodo ljudje verjeli, da jim je mar, ampak vseeno ne tako težko, da bodo drugim v breme.

Sabina Majerič, magistrica psihologije, si kot psihologinja, ki dnevno podpira žalujoče, želi, da bi vsi razumeli, kako boleče je to vprašanje in kako močno nas oddaljuje od bistva prvega novembra: »Od tega, da v žalovanju sprejmemo in podpremo sebe in druge ter zaradi zavedanja minljivosti živimo polno, radostno in povezano s tistimi, ki nam veliko pomenijo. Želim si, da bi vprašanje o tem, kaj moramo, že ta november zamenjali z drugim vprašanjem.

Z vprašanjem, ki nam omogoča upoštevanje naših potreb, želja in zmožnosti. Z vprašanjem, ki upošteva, da ni nujno, da je prvi november edini dan, ki je namenjen žalovanju, čeprav je čudovito, če mu ga zmoremo nameniti. Želim si, da bi se žalujoči letos večkrat vprašali, če so storili tisto, kar na ta dan zmorejo in želijo storiti.

Želim si, da bi bil to dan, ko se ne bi pretvarjali, obrnili stran drug od drugega in menjali teme, ko želi kdo govoriti o osebi, ki jo je izgubil.

Dan, ko bi ga k temu celo povabili, vendar hkrati upoštevali, da te teme morda ne želi odpirati z nami. Dan, ko ljudi ne bi tiščali naprej, če tja še ne želijo, in jih ne bi obsojali, če si. Dan, ko bi pričakovanja zamenjali za sočutje in prijaznost. Dan, ko bi se ob vprašanju »Kako si?« ustavili, želeli in povedali resnico. Dan, ko bi »Treba bo naprej.« zamenjali z »Vidim, da ti je težko. Želim si biti tukaj zate. Prosim, povej mi, kako ti lahko pomagam.«. Dan, ko bi povedali, kaj zmoremo ponuditi, in se svojih obljub držali. Dan, ko bi se sprejeli in podprli v žalosti in veselju. Ker oboje lahko obstaja hkrati. Kot v življenju hkrati obstajata živost in minljivost. Pravzaprav si želim, da bi bil vsak dan takšen.«

Brezplačen spletni seminar s Sabino Majerič

Ker pa je to veliko lažje napisati kot storiti, je Sabina Majerič pripravila kratek webinar »Kako preživeti prvi november?«, kjer bo podala več praktičnih nasvetov in misli za lažje podpiranje sebe in drugih v procesu žalovanja. Brezplačno se ji lahko pridružite 30. oktobra ob 18. uri. Prijavite se tukaj.