Podravska regija se intenzivno pripravlja na novo programsko obdobje 2021–2027. Naloga regije in tudi države je pripraviti razvojne in operativne programe, ki bodo osnova za uspešno in učinkovito črpanje evropskih sredstev ter za razvojni preboj regije v novi finančni perspektivi. S tem namenom je v oktobru v Domu kulture Lenart pod okriljem Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor in Občine Lenart potekala Razvojna konferenca Podravja.

V prvem delu konference je udeležence pozdravil mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart in gostitelj Razvojne konference Podravja, in poudaril, da: »Regija stagnira oz. na nekaterih področjih celo nazaduje. Pomembno je, da vsi izvoljeni organi regije, z vsemi deležniki, skupno pripomorejo k razvoju in preboju regije. Potrebno pa je predvsem sodelovanje, povezovanje in spoštovanje vseh vključenih v razvojni program.« Župan Občine Maribor in predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija Saša Arsenovič je izpostavil pomembnost mestnih in ruralnih območij, ki morajo biti povezana, prijetna za bivanje in omogočati čim boljšo kakovost življenja. Povedal je še, da si bodo prizadevali, da bo imelo Podravje svojega predstavnika regije tudi v Ljubljani in Bruslju.

Nadalje je stanje v regiji predstavil direktor Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor Uroš Rozman, ki je izpostavil analizo zadnje finančne perspektive. Ta je pokazala, da po indeksu razvojne ogroženosti zaostajamo za večino regij v Sloveniji, saj smo iz 8. padli na nezavidljivo 10. mesto med 12 razvojnimi regijami. Zato je še toliko bolj treba uspešno odgovoriti na ključne izzive regije, predvsem z regijskim povezovanjem vseh deležnikov.

Za razvoj regije so pomembne naložbene priložnosti v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je predstavila tudi sveženj za okrevanje in odpornost ter poudarila, da je Operativni program v fazi usklajevanja z resornimi ministrstvi, potekali bodo organizirani posveti z deležniki. Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost se je država osredotočila predvsem na strateške naložbe in vrzeli, ki jih v okviru evropske kohezijske politike ne bo mogoče financirati. Poiskale se bodo poti, da se z razpoložljivimi evropskimi sredstvi izpelje čim več naložb, za ostalo bo treba iskati druge finančne vire. Komplementarnost ukrepov in osredotočanje na prioritete bosta ključna. Tudi v finančni perspektivi 2021–2027 lahko pričakujemo izvajanje instrumenta Dogovor za razvoj regij, s predpogojem, da poenostavimo postopke in odpravimo administrativne ovire, ki so bile identificirane v obdobju 2014–2020. Regije in regionalni akterji pa tako ostajajo pomemben sogovornik v procesu programiranja sredstev.

V drugem delu konference so bili predstavljeni predlogi skupnih regijskih projektov: Inovuum, SmartHub, Letališče, Inštitut za prehrano, Inštitut za pametno inteligenco, Samooskrba, Mrežni podjetniški inkubator, Upravljane z vodnimi in zavarovanimi območji, Turistično povezana regija in Človeški kapital.

Celotno popoldansko srečanje, predstavitve in razprave so imeli skupen imenovalec, in sicer da mora Podravje izkoristiti odlično geostrateško lego, vzpostaviti inovativna delovna mesta in karierne izzive v domačem okolju z dodano vrednostjo ter pomagati gospodarstvu pri investicijah v regiji.

Milojka Domajnko, Razvojna agencija Slovenske gorice