V začetku januarja smo poročali o Miheli Bauman, 23-letni Jurovčanki, ki se že vso svoje življenje spopada s cerebralno paralizo. Zaradi te bolezni ji je hoja postajala vedno težja, zaradi česar je za premagovanje stopnic v svojem domu potrebovala poseben pripomoček - stopniščni dvižni stol. V želji, da bi ji omogočili bolj kvalitetno in samostojno življenje, se je obrnila na širšo skupnost, ki se je združila in ji pomagala z zbiranjem sredstev. Mihela je v teh dneh prejela prejela stopniščni dvižni stol, ob tem pa dejala, da ni besed, ki bi lahko izrazile njeno hvaležnost.

Mihela Bauman živi s svojo družino v hiši v Jurovskem Dolu, vendar ta ni bila v celoti prilagojena in dostopna, kar ji je oteževalo vsakdanje življenje. Ključna ovira je bilo 17 stopnic, ki so vodile do njenega nadstropja. Invalidnost ji je povzročala težave pri premagovanju teh stopnic, zlasti ko je bila utrujena ali ob pojavu mišičnih krčev.

Zgodba o Mihelinemu življenju se je obrnila na bolje, saj se je skupnost odzvala na njeno prošnjo po pomoči. Z zbiranjem donacij preko Društva študentov invalidov Slovenije, ki je podprlo Mihelino prizadevanje, so ljudje iz vseh koncev države prispevali sredstva za nakup stopniščnega dvižnega stola.

Mihela je bila ganjena in hvaležna za podporo, ki jo je prejela.

"Uspelo nam je! Ni besed, ki bi lahko izrazile mojo hvaležnost. Zdaj lahko grem gor in dol kadar se mi zahoče in ne ko mi to noge dopuščajo. V zgornje nadstropje lahko nesem skodelico ali pa košaro s perilom, česar prej nisem zmogla. Konec koncev sem že odrasla oseba, ki želi biti popolnoma samostojna in se ne zanašati na starše, da mi kaj prinesejo. Bo pa zagotovo z leti pomagal tudi staršem, saj sta tudi onadva vedno starejša. Škoda edino, ker je dvigalo malo počasno, ampak tehnologija gre naprej in morda bodo v prihodnosti izumili tudi turbo motorje," je dejala Mihela z nasmehom.

Zgodba Mihele Bauman je navdihujoča zgodba o solidarnosti in podpori, ki jo lahko skupnost nudi posameznikom v stiski. Zahvaljujoč velikodušnosti mnogih ljudi, je Mihela zdaj lahko bolj samostojna in si lažje ustvarja kakovostno življenje, kljub svoji invalidnosti.