Pozabljeni dvorec Štralek pri Zgornji Voličini je bil domovanje lepe Agate.

Dvorec nižjega plemiča Nümbergerja je stal v Voličini, na njegovih temeljih pa stoji večja hiša. V njeni kleti je domnevno še vedno viden vhod v rov, ki je povezoval Štralek s Hrastovcem. Dvorec Štralek je bil po povesti Črni križ pri Hrastovcu domovanje lepe Agate, ki je zaradi prepovedane ljubezni s hrastovškim grofom Ivanom Friderikom Herbersteinom končala na grmadi.

V 16. stoletju se je mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z dvorca (gradiča) Štralek pri Zgornji Voličini v Slovenskih goricah. Njuni ljubezni je nasprotovala Friderikova mati, grofica Margareta, ki o njuni poroki ni hotela niti slišati. Zaradi vseh teh okoliščin sta se mlada zaljubljenca na skrivaj poročila v cerkvici (včasih omenjeno v kapeli) sv. Jakoba v Lormanju pri Lenartu. Mnogi avtorji zlasti na spletu napačno navajajo, da je bila poroka v Stiparjevi kapeli v Radehovi. To je res daleč od resnice, saj je družina Josipa Stiparja zgradila kapelo sv. Marije Pomagaj šele leta 1893. Ko je bil grof Friderik poklican v vojsko zaradi vojne s Turki, je njegova mati lepo Agato, ki je pod srcem že nosila Friderikovega otroka, obdolžila čarovništva. Legenda pravi, da je Agata po strašnem mučenju v grajski ječi predčasno rodila mrtvega otroka in jo je grofica obtožila detomora. Zaradi tega jo je sodnik obsodil na smrt. Smrtno obsodbo so izvršili v Črnem lesu, kjer je dal grof Friderik po vrnitvi iz vojne leta 1605 postaviti spominsko znamenje. Viri navajajo, da je bil ta prvotni spomenik kasneje dvakrat obnovljen, in to leta 1665 in nazadnje še leta 1789. Potem ga je najedal zob časa in je razpadel. Kamenje so uporabili za zidavo nekega hleva. Leta 1936 je dal lenarški sodni starešina, kronist in avtor povesti Črni križ pri Hrastovcu dr. Ožbolt Ilaunig v sodelovanju s KPD Zarja iz Lenarta vnovič postaviti spomenik, ki še danes stoji. V ljudski domišljiji in legendi je ostal zapisan kot simbol nesrečne ljubezni.

Črni križ v Črnem lesu pred Lenartom je simbol nesrečne ljubezni. Foto: Marjan Toš

Resnici v prid je k temu treba pripisati, da je pisatelj dr. Ožbolt Ilaunig v zgodovinski okvir verskih nasprotij med katoliki in skakači ter socialnih in narodnih napetosti konec 16. stoletja v Lenartu in njegovi okolici vložil med ljudmi še danes znano legendo o Črnem križu. Zgrajen je bil iz črnih kamnov na kraju, kjer so obglavljali na smrt obsojene.