Območje Upravne enote Lenart v Slovenskih goricah (občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Ana) je spadalo v tisti del okupirane Slovenije, ki ga je leta 1941 zasedla Nemčija. Tako kot drugod na slovenskem Štajerskem je tudi v Slovenskih goricah veljal do potankosti izgrajen nemški okupacijski sistem. Za slovensko Štajersko so nacisti predvideli aneksionizem in raznarodovanje in to najbolj popolno in v najkrajšem času ter jo tudi začeli izvajati najbolj dosledno. Popolno in za kratek rok predvideno ponemčenje dežele bi dejansko pomenilo uničenje slovenskega naroda kot etnične celote. 

Med najbolj represivnimi ukrepi nacističnih oblasti v okupirani slovenski Štajerski je bilo streljanje talcev. Med ustreljenimi talci so bili tudi člani družine Druzovič iz Selc v Slovenskih goricah. Vsa družina je sodelovala z Jožetom Lackom in kasneje s Slovenskogoriško partizansko četo. Zaradi izdaje so Nemci družino Druzovič iz Selc v Slovenskih goricah aretirali 13. julija 1942 in njihovo domačijo požgali. Odpeljali so jih na grad Borl, od tam pa v celjski Stari pisker, kjer so jih kot talce ustrelili 30. julija 1942.V Starem piskru so bili ustreljeni Gregor Druzovič (1883), Marija Druzovič (1884) in Antonija Druzovič (1924). Hčerko Jožefo Druzovič (1925) so iz Borla odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se je živa vrnila 15. avgusta 1945. Vse do smrti je bila ena od živih prič tega nemškega uničevalnega taborišča v okupirani Poljski, za katero je veljal vzdevek »pekel na zemlji«. Ustreljenim članom družine Druzovič se vsako leto poklonijo člani organizacije za vrednote NOB in slovenskogoriški domoljubi.