Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila na porast antisemitizma in poudarila, da moramo najti nove načine ohranjanja spomina, ko zadnji preživeli odidejo. V Sloveniji se obletnica obeležuje v okviru projekta Šoa – spominjamo se 2026, ki vključuje kulturne prireditve in spominske slovesnosti po vsej državi. Posebej so se žrtev spomnili v Lendavi in v Murski Soboti, kjer sta pred drugo svetovno vojno živeli največji judovski skupnosti na Slovenskem. Venec so položili pri spomeniku žrtvam holokavsta na judovskem pokopališču v Dolgi vasi in pri spomeniku na nekdanjem judovskem pokopališču v Murski Soboti. Prekmurski Judi so bili med prvimi žrtvami v kontekstu množičnega uničenja madžarskih Judov.

Spomladi 1944 so bili namreč v kontekstu množičnih deportacij Judov na Madžarskem na udaru tudi Judje v Prekmurju. Treba je poudariti, da so Madžari sicer izvajali protijudovsko politiko in ukrepe, a holokavsta vse do leta 1944 ne. Povsem drugačna, ostra in radikalna politika zoper Jude na Madžarskem je zavladala po vkorakanju nemških čet 19. marca 1944. Takrat je bila postavljena Nemčiji naklonjena oblast, ki je začela sistematično preganjati in uničevati Jude, in v tem kontekstu je bila skoraj docela uničena tudi predvojna judovska skupnost v Prekmurju. Prvi val aretacij Judov v Prekmurju se je zgodil 26. aprila 1944, ko so odpeljali Jude iz Lendave in Murske Sobote. Drugi, manjši val je bil maja, tretji pa oktobra 1944. Aretacije so potekale pod nadzorom žandarmerije oz. matične madžarske policije. Aprila 1944 so madžarske oblasti aretirale 387 Judov, jih preko Čakovca odpeljale v začasni judovski geto v Nagykanizso in od tam v Auschwitz – Birkenau. 20. oktobra tega leta so aretirali še zadnjo, manjšo skupino prekmurskih Judov, ki so jim pred tem prizanesli. Tisti, ki so to tovarno smrti preživeli so ostali simbol ne samo preživetja, pač pa zlasti simbol volje do življenja.