Čudež stoletja, razodetje tisočleta

V Pokrajinski in študijski knjižnici (PIŠK) v Murski Soboti je bil spominski večer Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Na kulturno-spominski prireditvi v čast kulture, literarne in glasbene ustvarjalnosti, angažiranega novinarstva ter v spomin na nepozabnega častnega člana Ustanove dr. Antona Vratuše-Vrana, so predstavili tudi novo zajetno publikacijo Branka Žunca s pomenljivim naslovom Čudež stoletja, razodetje tisočletja.

Obiskovalce, ki so tudi tokrat napolnili osrednjo dvorano soboške Pokrajinske in študijske knjižnice, je najprej pozdravil predsednik Ustanove Marjan Šiftar in spomnil na neprecenljivo vlogo akademika dr. Antona Vratuše pri njenem nastajanju in kasnejšem ravoju ter njegov prispevek pri družbeno-gospodarski in duhovno-kulturni rasti Prekmurja. Svoje navezanosti na to pokrajino dr. Vratuša ni nikoli skrival, vanjo se je vedno rad vračal in prijateljeval tudi dr. Vanekom Šiftarjem, s katerim sta se srečevala v njegovem Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih.

Slavnostni govornik je bil Mirko Munda, novinar in publicist, ki je podrobneje orisal Vranovo življenjsko in politično–akademsko pot. Posebej je spomnil na njegovo mladost, gimnazijska in študijska leta, na sodelovanje z OF, italijansko internacijo v kar 4 taborišča, sodelovanje pri ustanovitvi Rabske brigade ob italijanski kapitulaciji 1943 in delo v NOB do konca osvoboditve. Ni se mogel izogniti njegovi razgibani in ustvarjalni povojni politični in predvsem akademski poti. Akademik dr. Anton Vratuša – Vran je po njegovih besedah ena najvažnejših osebnosti novejšega časa ne samo v Prekmurju, pač pa v celotni Sloveniji.

Ob izidu nove publikacije Čudež stoletja, razodetje tisočletja avtorja Branka Žunca, se je z avtorjem pogovarjala TV voditeljica Ksenija Horvat. Pogovor je bil zanimiv, saj je Žunec dolga leta delal kot novinar in je odlično spoznal prekmursko pokrajino, njeno zgodovino in razvoj, pa tudi značaj prekmurskega človeka in njegove socialne stiske skozi dolga stoletja. V pogovoru je posebej izpostavil leto 1919, ko je bilo Prekmurje po mirovnih pogodbah po koncu prve svetovne vojne priključeno k Sloveniji. Na tem dejstvu je zgradil dobršen del knjige, ki jo je založila in izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Urednik je bil Nino Flisar, lektorica Patricija Pačnik, avtoja spremnih besed pa redni član SAZU prof. dr. Marko Jesenšek in Melita Forstnerič Hajnšek. Za oblikovanje in prelom je poskrbel Tomaž Ebenšpanger, za naslovnico pa Črtomir Just: Nucleus. Izšla je v nakladi 300 izvodov. Program prireditve je povezoval Boštjan Rous, v kulturnem delu spominskega večera pa so nastopili Darina Gujt, Marjan Farič, Dejan Berden in Horvat Palko Nova.